pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – razlaga pogodb – vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti – zamuda pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja oziroma da je tožnik pristal na to, da se mu stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine za vsako od uveljavljanih oblik nepremoženjske škode - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – valorizacija odškodnine
Ni odločilno samo, ali je odmerjena pravična denarna odškodnina za vsako od uveljavljanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
Dejstvo, da se tožnik zaradi poškodbe nekaj mesecev ni mogel intenzivno ukvarjati s športno rekreativnimi aktivnostmi (v omejenem obsegu in z manjšo intenzivnostjo pa je sicer z vadbo pričel že mesec in pol po poškodbi), ne opravičuje dosoje odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.
ZPIZ-1 člen 143, 454. ZPP člen 7, 180, 213, 213/2, 287, 287/2. Sporazum o seznamu telesnih okvar.
invalidnina – telesna okvara
Ker se tožnikove zdravstvene težave (težave s hrbtenico) ne ujemajo z nobeno izmed telesnih okvar, določenih v Sporazumu o sezamu telesnih okvar, pri tožniku telesna okvara ne obstaja, nima pravice do invalidnine.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 286. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZZK-1 člen 111, 111/1.
prekluzija – določnost izreka sodbe – javno dobro - javna cesta
Tožena stranka je ugovarjala višini zneska uporabnine šele na naroku 15. 1. 2009. Šele tedaj je tožena stranka prerekala tožbeni zahtevek tudi po višini in šele tedaj je nastala potreba po dokazovanju utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka po višini. Zato tožeča stranka glede predložitve dokazil glede utemeljitve višine tožbenega zahtevka ni bila prekludirana.
Javna cesta je le tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije. Nekategorizirana cesta ne šteje za javno cesto in s tem ne za javno dobro.
Sporni del parcele 1244/90, k.o. T., ni točno opredeljen v sodbenem izreku in ta je zato neizvršljiv.
Ne glede na to, ali je bil poziv na preciziranje tožbenega zahtevka potreben ali nepotreben, bi sodišče moralo odločati o zadnjem postavljenem tožbenem zahtevku.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - tek zamudnih obresti
Tožena stranka bi lahko kot kvalificirana ustanova na podlagi vseh razpoložljivih podatkov ocenila utemeljenost zahtevanih odškodnin tožnikov, izraženih v denarju, že na podlagi njunih odškodninskih zahtevkov, zato je bilo pravilno odločeno, da je od dosojenega zneska, ki je nižji od zneska v odškodninskih zahtevkih, dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude dalje (drugi odstavek 299. člena OZ).
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – listina, ki je podlaga za vpis – sklep o dedovanju - označba nepremičnine – podatki v zemljiški knjigi – stroški zemljiškoknjižnega postopka
Če je v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina pomotoma nepravilno označena, mora zapuščinsko sodišče na predlog udeleženca ali po uradni dolžnosti popraviti očitno napako oziroma pisno pomoto, da bo moglo zemljiškoknjižno sodišče odrediti ustrezen vpis v zemljiški knjigi.
Učinek, ki sta ga pogodbenika s (prikrito) pogodbo o garanciji za neplačani del kupnine zasledovala, je bil v prehodu lastninske pravice na tožnikovem stanovanju na toženca - upnika, če tožnik – dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti. Ta učinek je po ekonomskih značilnostih istoveten z učinkom, ki ga ima zastavna pogodba s t. i. komisoričnim sporazumom (lex commisoria), ki pa je prepovedan oziroma ničen.
trditvena podlaga - judo - skrbno nadzorstvo otrok - opustitev skrbnega nadzora otrok
Do tožnikove poškodbe (zlom nosu) je prišlo, ko sta si pred začetkom vadbe juda stala nasproti tožnik in M. (stara 6 let) in je pritekel T., ki je M. porinil, tako da je le-ta z glavo priletel v tožnikov nos. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da otroci (stari 6 let) niso nekontrolirano tekali po telovadnici in se prerivali in da se trener ob škodnem dogodku ni preoblačil, kot je v trditveni podlage tožbe tožnik utemeljeval opustitev skrbnega nadzorstva nad otrokom, trenerju juda ni mogoče očitati, da ni ravnal kot skrben trener. Toženki sta se odgovornosti razbremenili, ker sta dokazali, da je oseba, ki je otroka nadzorovala, ravnala z dolžno skrbnostjo.
škoda – vzročna zveza – protipravnost – nakup in prodaja delnic – padec cene delnic – skrbno ravnanje - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka – neskrbnost pri nakupu delnic s strani prokurista
Obveznost povračila škode lahko zajame le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi z očitanim protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je škoda, kot jo tožeča stranka zatrjuje in ki mora biti prav tako dokazana, posledica očitanega neskrbnega in s tem protipravnega ravnanja in torej do škode ne bi prišlo, če toženčeve neskrbnosti ne bi bilo.
Zgolj dejstvo, da so se delnice po nakupu pocenile in da so bile v letu 2003 prodane po bistveno nižji ceni, še ne predstavlja škode kot elementa civilnega delikta. Takšna pocenitev sicer predstavlja pomemben indic, ni pa to dokaz o previsoki nakupni ceni.
regresni zahtevek zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti
Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).
Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.
Preizkusno obdobje že po naravi stvari ne more začeti teči pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Določitev preizkusnega obdobja za nazaj – ko tako dolžnik kot stečajni upravitelj nista opravljala še nobenih dodatnih
obveznosti po 401. in 402. členu ZFPPIPP, ki se jima sicer dodatno naložijo v času trajanja preizkusne dobe, bi bila povsem v nasprotju z namenom tega instituta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060132
ZOR člen 110. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 69. ZZK člen 101, 102.
nična pogodba – posledice ničnosti – neomejeno uveljavljanje ničnosti – povračilni zahtevki – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – zastaranje povračilnih zahtevkov na podlagi nične pogodbe
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu. Če zaradi izpolnitev obveznosti na podlagi ničnih pogodb nastanejo povračilni (ali odškodninski) zahtevki, so takšni zahtevki podvrženi zastaralnim ali celo prekluzivnim rokom, odvisno od pravne ureditve posameznih pravnih področij.
Vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe je načeloma treba presojati po predpisih, ki veljajo v času oprave izpodbijane vknjižbe.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 5, 9, 9/2, 120, 120/2, 150, 150/1, 161, 161/3, 161/3-2.
načelo pravnega prednika – začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
9. člen ZZK-1 v drugem odstavku določa, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se nanaša. S tem je v ZZK-1 uzakonjeno načelo (knjižnega) pravnega prednika, ki je še dodatno konkretizirano v prvem odstavku 150. člena ZZK-1, ki med drugim tudi določa določa, da je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis in če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, učinkuje proti tej osebi.
zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti - kršitev načela enakosti – opis kaznivega dejanja – izzivanje narodnostne nestrpnosti
Zakonski znak izzivanja narodnostne nestrpnosti je potrebno razumeti in tolmačiti na način, da gre pri objektu kazenskopravnega varstva tega kaznivega dejanja, ne glede na umeščenost kaznivega dejanja v sklop kaznivih dejanj zoper javni red in mir, vendarle in predvsem za zaščito določenega kroga prebivalstva v njegovem dostojanstvu oziroma v narodnostni, rasni ali verski enakopravnosti. Iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po 1. odst. 300. člena KZ ne izhaja, da bi v opisu dejanja sploh morala biti navedena konkretna škodljiva posledica, saj je ta dovolj razvidna že iz samega izvršitvenega dejanja – v konkretnem primeru izzivanja narodnostne nestrpnosti, ki je konkretizirana v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja z navedbo posameznih izjav.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 18, 58, 538, 538/2. SPZ člen 43, 49.
določnost izreka sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – teorija realizacije
Izrek sodbe, v katerem ni opredeljeno, na katerem delu parcele se nahaja spornih 103,83 m², je nedoločen in nerazumljiv ter zato tudi neizvršljiv.
Glede na to, da darilna pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, toženec s tožbo na izpolnitev (t. j. izstavitev zemljiškoknjižne listine) ne bi mogel uspeti.
prodaja nepremičnine – sklep o poplačilu – pritožbeni razlogi
Vse pritožbene navedbe, ki jih dolžnik navaja, se ne nanašajo na izpodbijani sklep in za odločitev niso odločilne oziroma nanjo ne morejo vplivati, saj se nanašajo na predhodne postopke.