regresni zahtevek zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti
Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).
Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.
ZIZ člen 15. ZPP člen 105, 105/3, 108, 108/1. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1, 142/2.
podpis ugovora – dopolnitev vloge – oseben podpis v pisarni vpisnika - smrt dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – dedovanje - sprejem dediščine - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču – solidarna odgovornost sodedičev
Iz uradnega zaznamka izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit.
L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je nova dejstva še lahko navajala oziroma ko je nove dokaze še lahko predlagala. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodne takse iz stečajne mase – premoženje stečajnega dolžnika
Tožeča stranka navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.
prevozna pogodba v železniškem prometu - odgovornost za blago, poškodovano med prevozom
Zaključek, da je toženi stranki glede na določbe 67. in 69. člena ZPPŽP prenehala pravica, da uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi poškodovanja blaga med prevozom, je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ugotovitev, da je tožena stranka kot pošiljateljica blaga podala reklamacijo šele potem, ko je že prepustila blago svojim kupcem, torej prejemnikom blaga, saj temu dejstvu tožena stranka ni nasprotovala.
vdovska pokojnina – vojaški zavarovanec – aktivna legitimacija – izplačilo pokojnine za nazaj
Tožnica kot uživalka vdovske pokojnine po pokojnem možu, ki je pravico do vdovske pokojnine pridobila na podlagi tega, da je imel njen pokojni mož pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ od 1. 8. 1998 dalje, ni aktivno legitimirana za uveljavljanje priznanja in izplačila starostne pokojnine po pokojnem možu za nazaj za čas od leta 1991 do 1998, saj je po smrti moža v letu 2002 pridobila le pravico do vdovske pokojnine.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
trditvena podlaga - judo - skrbno nadzorstvo otrok - opustitev skrbnega nadzora otrok
Do tožnikove poškodbe (zlom nosu) je prišlo, ko sta si pred začetkom vadbe juda stala nasproti tožnik in M. (stara 6 let) in je pritekel T., ki je M. porinil, tako da je le-ta z glavo priletel v tožnikov nos. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da otroci (stari 6 let) niso nekontrolirano tekali po telovadnici in se prerivali in da se trener ob škodnem dogodku ni preoblačil, kot je v trditveni podlage tožbe tožnik utemeljeval opustitev skrbnega nadzorstva nad otrokom, trenerju juda ni mogoče očitati, da ni ravnal kot skrben trener. Toženki sta se odgovornosti razbremenili, ker sta dokazali, da je oseba, ki je otroka nadzorovala, ravnala z dolžno skrbnostjo.
Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.
ZPIZ-1 člen 143, 454. ZPP člen 7, 180, 213, 213/2, 287, 287/2. Sporazum o seznamu telesnih okvar.
invalidnina – telesna okvara
Ker se tožnikove zdravstvene težave (težave s hrbtenico) ne ujemajo z nobeno izmed telesnih okvar, določenih v Sporazumu o sezamu telesnih okvar, pri tožniku telesna okvara ne obstaja, nima pravice do invalidnine.
ZSDP člen 94, 70, 70/2, 71. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1, 73, 73/1.
otroški dodatek – priznanje pravice – procesna predpostavka
Ker se otroški dodatek v primeru, ko se uveljavlja po preteku 90 dni od rojstva otroka, prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, je tožnik, ki je zahtevo podal dne 7. 11. 2005, do otroškega dodatka upravičen od 1. 12. 2005 dalje, in sicer za obdobje enega leta.
Ker tožeča stranka ni zanikala statusa neprofitnega stanovanja, lastnika neprofitnega stanovanja ni mogoče obremeniti glede obratovalnih stroškov po samem zakonu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/1, 41/2.
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3.
nagrada za delo izvedenca
Navedena določila 41. člena Pravilnika res izrecno ne določajo, da bi izvedenec moral za obračun svojih analiz, ki so v zvezi z izvedenskim delom, predložiti ponudbo oziroma cenik podjetja ali zavoda, ki tudi opravlja takšne storitve, in je popolnoma neodvisen od njegove dejavnosti, vendar pa tak pogoj neodvisne in primerljive cene za navedene storitve izhaja iz samega namena navedenega člena Pravilnika.
pravna podlaga - pravice iz invalidskega zavarovanja - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja za tožnika začel po uveljaviti ZPIZ-1 (1. 1. 2003), predstavljajo pravno podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja določbe ZPIZ-1 in ne določbe prej veljavnega ZPIZ, kljub temu da je invalidnost pri tožniku nastala v času veljavnosti ZPIZ (9. 10. 2002). Tožnik ima zato kot invalid III. kategorije, ki ni več zmožen opravljati svojega dela pod splošnimi pogoji, temveč so pri delu potrebne določene omejitve, pravico do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1 in ne do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu iz 133. člena ZPIZ.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine za vsako od uveljavljanih oblik nepremoženjske škode - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – valorizacija odškodnine
Ni odločilno samo, ali je odmerjena pravična denarna odškodnina za vsako od uveljavljanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
Dejstvo, da se tožnik zaradi poškodbe nekaj mesecev ni mogel intenzivno ukvarjati s športno rekreativnimi aktivnostmi (v omejenem obsegu in z manjšo intenzivnostjo pa je sicer z vadbo pričel že mesec in pol po poškodbi), ne opravičuje dosoje odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor - umik ugovora
ZIZ ne ureja posebej umika ugovora zoper sklep o izvršbi, zaradi česar pride v izvršilnem postopku v poštev smiselna uporaba določb ZPP, in sicer smiselno drugi odstavek 334. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranka umakne že vloženo pritožbo (ugovor) dokler sodišče druge stopnje (v zvezi z odločanjem o ugovoru sodišče prve stopnje) ne izda odločbe.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika - odgovor dolžnika - izvršba na premičnine
V konkretni zadevi je bil že določen izvršitelj, odlog je bil predlagan glede premičninske izvršbe, kljub temu pa je upnik predlog za odlog poslal sodišču, namesto izvršitelju. Sodišče je o predlogu zmotno odločilo, ne da bi ga poslalo dolžniku v izjavo.