zaznamba spora – pogoji za dovolitev zaznambe spora
Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnica od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njene lastninske pravice, katero je na nepremičnini pridobila v skupnem premoženju z drugotožencem iz priložene tožbe. Prvotoženec pa je solastnik te parcele, katero zahteva tožnica. Ker je možno, da gre za gradnjo na tujem ali z dovoljenjem prvotoženca, zatrjuje se pa izvirni način pridobitve lastninske pravice, se zaznamuje spor tudi proti prvotožencu, čeprav ni bil s predlagateljico poročen.
Kadar se eden izmed zakoncev (ki sta solastnika stanovanja) prostovoljno izseli iz stanovanja, tedaj vrednotna podstat zahtevka za plačilo uporabnine načeloma ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062844
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 59.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – poslovni delež na družbi – obveznost poplačila posojila – vlaganja v nepremičnino tretjega
Ni mogoče, da bi imela partnerja drugačen delež na pasivni kot na aktivi strani, to pa tudi pomeni, da je ob upoštevanju polovičnega deleža na skupnem premoženju polovičen tudi njun delež, ki se nanaša na poplačilo posojila.
Da bi tožnica lahko pridobila stvarno pravico, bi morala izkazati dogovor o skupni gradnji, kar pa ne pomeni zgolj dogovora o tem, da bosta stranki investirali v izgradnjo podstrešnega stanovanja v soglasju z lastniki nepremičnine, temveč tudi, da bosta na podlagi takšnega dogovora nato vlagatelja pridobila ustrezen stvarnopravni delež.
Nedopustno je stališče sodišča, da se zaradi majhne vrednosti opravljenih vlaganj ta lahko poračunajo z večletnim brezplačnim bivanjem v stanovanju. V danem primeru namreč ne pridejo v poštev določbe o neopravičeni obogatitvi, temveč je potrebno zahtevek na vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljena v času izvenzakonske skupnosti, obravnavati z vidika pravice do izplačila deležev vlaganja po 59. členu ZZZDR.
Sodišče je zamudno sodbo izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP, ki pa ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, saj je ocenilo, da omejitev človekove pravice tožene stranke po kontradiktornem postopku ni primerna za doseganje pospešitve in koncentracije glavne obravnave.
Rok za izplačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, tako da je zamuda tožene stranke nastala šele z vložitvijo tožbe. Zakonske zamudne obresti je dolžna plačati šele od tega dne dalje.
Preizkusno obdobje že po naravi stvari ne more začeti teči pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Določitev preizkusnega obdobja za nazaj – ko tako dolžnik kot stečajni upravitelj nista opravljala še nobenih dodatnih
obveznosti po 401. in 402. členu ZFPPIPP, ki se jima sicer dodatno naložijo v času trajanja preizkusne dobe, bi bila povsem v nasprotju z namenom tega instituta.
trditvena podlaga - judo - skrbno nadzorstvo otrok - opustitev skrbnega nadzora otrok
Do tožnikove poškodbe (zlom nosu) je prišlo, ko sta si pred začetkom vadbe juda stala nasproti tožnik in M. (stara 6 let) in je pritekel T., ki je M. porinil, tako da je le-ta z glavo priletel v tožnikov nos. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da otroci (stari 6 let) niso nekontrolirano tekali po telovadnici in se prerivali in da se trener ob škodnem dogodku ni preoblačil, kot je v trditveni podlage tožbe tožnik utemeljeval opustitev skrbnega nadzorstva nad otrokom, trenerju juda ni mogoče očitati, da ni ravnal kot skrben trener. Toženki sta se odgovornosti razbremenili, ker sta dokazali, da je oseba, ki je otroka nadzorovala, ravnala z dolžno skrbnostjo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Mednarodni sporazum o vprašanjih nasledstva člen 8.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
O pravici do invalidske pokojnine je bilo že odločeno z odločbo tožene stranke, zoper katero tožnik ni vložil pravnega sredstva, tako da je postala dokončna in pravnomočna. Za ponovno odločanje o invalidski pokojnini (ob upoštevanju določb MSVN, ki niti niso neposredno uporabljive) ni podane pravne podlage, tako da se ponovna zahteva tožnika kot nedopustna zavrže.
OZ člen 154, 154/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
regres – izguba zavarovalnih pravic - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - protispisnost
Bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, ne pa, kadar so dokazni zaključki sodišča drugačni od (v sodbi pravilno povzetih) izpovedi.
ZPP člen 286. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZZK-1 člen 111, 111/1.
prekluzija – določnost izreka sodbe – javno dobro - javna cesta
Tožena stranka je ugovarjala višini zneska uporabnine šele na naroku 15. 1. 2009. Šele tedaj je tožena stranka prerekala tožbeni zahtevek tudi po višini in šele tedaj je nastala potreba po dokazovanju utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka po višini. Zato tožeča stranka glede predložitve dokazil glede utemeljitve višine tožbenega zahtevka ni bila prekludirana.
Javna cesta je le tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije. Nekategorizirana cesta ne šteje za javno cesto in s tem ne za javno dobro.
Sporni del parcele 1244/90, k.o. T., ni točno opredeljen v sodbenem izreku in ta je zato neizvršljiv.
Ne glede na to, ali je bil poziv na preciziranje tožbenega zahtevka potreben ali nepotreben, bi sodišče moralo odločati o zadnjem postavljenem tožbenem zahtevku.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - tek zamudnih obresti
Tožena stranka bi lahko kot kvalificirana ustanova na podlagi vseh razpoložljivih podatkov ocenila utemeljenost zahtevanih odškodnin tožnikov, izraženih v denarju, že na podlagi njunih odškodninskih zahtevkov, zato je bilo pravilno odločeno, da je od dosojenega zneska, ki je nižji od zneska v odškodninskih zahtevkih, dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude dalje (drugi odstavek 299. člena OZ).
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – listina, ki je podlaga za vpis – sklep o dedovanju - označba nepremičnine – podatki v zemljiški knjigi – stroški zemljiškoknjižnega postopka
Če je v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina pomotoma nepravilno označena, mora zapuščinsko sodišče na predlog udeleženca ali po uradni dolžnosti popraviti očitno napako oziroma pisno pomoto, da bo moglo zemljiškoknjižno sodišče odrediti ustrezen vpis v zemljiški knjigi.
ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/1, 90, 90/2, 245, 245/3, 245/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/8, 48/9.
sodni cenilec - sklep o odmeri nagrade in nadomestila za stroške - izplačilo po zastopniku
Cenilec, ki je s sklepom za opravo izvedenskega dela sicer pravilno določen kot fizična oseba, lahko uveljavlja izplačilo stroškov in nagrade po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, pri čemer se stroški zastopanja izplačajo v breme odmerjenih stroškov in nagrad.
gestija – nujna gestija - nujna vzdrževalna dela - neodložljivost del - pridobitev lastninske pravice - solastnina - stroški
Ker ni šlo za nujno prenovo strehe, dela pa niso bila neodložljiva, tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je šlo v konkretnem primeru za nujno gestijo, zato je tožbeni zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
Ker je tožnik solastni delež nepremičnine pridobil na podlagi pravnega posla, očitek pritožnika o pomanjkanju pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ni utemeljen.
Upnik (tožnik) je predlagal zadržanje razpisnega postopka za generalnega direktorja dolžnika (tožene stranke), dokler se ne ugotovi, da izpolnjuje formalne pogoje za to delovno mesto. Tako oblikovani zahtevek iz predloga za izdajo začasne odredbe (pred začetkom pravdnega postopka) je ugotovitveni zahtevek. Ker ugotovitvena sodba ni izvršljiva, pri tožbi z ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče izdati začasne odredbe v zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve, ki je praviloma možna le pri dajatvenem zahtevku. Iz tega razloga ob napovedani tožbi z ugotovitvenim zahtevkom predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
zavrženje tožbe – pooblastilo za vložitev tožbe – tožba vložena po odvetniku brez predloženega pooblastila
V 5. odstavku 98. člena ZPP je izrecno in nedvoumno določeno, da sodišče tožbo zavrže, če vlogi ni priloženo pooblastilo. To pomeni, da mora odvetnik kot pooblaščenec tožeče stranke pooblastilo priložiti tožbi oziroma ga sodišču predložiti vsaj vzporedno s tožbo. Torej mora sodišče pooblastilo prejeti vzporedno s tožbo (lahko tudi v ločenih vlogah).