sodna taksa – spor o prenehanju delovnega razmerja – reparacija
Odločanje o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne predstavlja posebnega spora, ampak predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem se sodna taksa ne plača.
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – listina, ki je podlaga za vpis – sklep o dedovanju - označba nepremičnine – podatki v zemljiški knjigi – stroški zemljiškoknjižnega postopka
Če je v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina pomotoma nepravilno označena, mora zapuščinsko sodišče na predlog udeleženca ali po uradni dolžnosti popraviti očitno napako oziroma pisno pomoto, da bo moglo zemljiškoknjižno sodišče odrediti ustrezen vpis v zemljiški knjigi.
ZPP člen 286. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZZK-1 člen 111, 111/1.
prekluzija – določnost izreka sodbe – javno dobro - javna cesta
Tožena stranka je ugovarjala višini zneska uporabnine šele na naroku 15. 1. 2009. Šele tedaj je tožena stranka prerekala tožbeni zahtevek tudi po višini in šele tedaj je nastala potreba po dokazovanju utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka po višini. Zato tožeča stranka glede predložitve dokazil glede utemeljitve višine tožbenega zahtevka ni bila prekludirana.
Javna cesta je le tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije. Nekategorizirana cesta ne šteje za javno cesto in s tem ne za javno dobro.
Sporni del parcele 1244/90, k.o. T., ni točno opredeljen v sodbenem izreku in ta je zato neizvršljiv.
Ne glede na to, ali je bil poziv na preciziranje tožbenega zahtevka potreben ali nepotreben, bi sodišče moralo odločati o zadnjem postavljenem tožbenem zahtevku.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - tek zamudnih obresti
Tožena stranka bi lahko kot kvalificirana ustanova na podlagi vseh razpoložljivih podatkov ocenila utemeljenost zahtevanih odškodnin tožnikov, izraženih v denarju, že na podlagi njunih odškodninskih zahtevkov, zato je bilo pravilno odločeno, da je od dosojenega zneska, ki je nižji od zneska v odškodninskih zahtevkih, dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude dalje (drugi odstavek 299. člena OZ).
trditvena podlaga - judo - skrbno nadzorstvo otrok - opustitev skrbnega nadzora otrok
Do tožnikove poškodbe (zlom nosu) je prišlo, ko sta si pred začetkom vadbe juda stala nasproti tožnik in M. (stara 6 let) in je pritekel T., ki je M. porinil, tako da je le-ta z glavo priletel v tožnikov nos. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da otroci (stari 6 let) niso nekontrolirano tekali po telovadnici in se prerivali in da se trener ob škodnem dogodku ni preoblačil, kot je v trditveni podlage tožbe tožnik utemeljeval opustitev skrbnega nadzorstva nad otrokom, trenerju juda ni mogoče očitati, da ni ravnal kot skrben trener. Toženki sta se odgovornosti razbremenili, ker sta dokazali, da je oseba, ki je otroka nadzorovala, ravnala z dolžno skrbnostjo.
Kadar se eden izmed zakoncev (ki sta solastnika stanovanja) prostovoljno izseli iz stanovanja, tedaj vrednotna podstat zahtevka za plačilo uporabnine načeloma ni podana.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je nova dejstva še lahko navajala oziroma ko je nove dokaze še lahko predlagala. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
zemljiškoknjižni predlog – načelo formalnosti – podlaga za vpis – pravnomočni sklep o dedovanju
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo izpolnjenost pogojev za vknjižbo lastninske pravice, kot izhaja iz pravnomočnega dodatnega sklepa o dedovanju in zato predlogu za vknjižbo ugodilo, saj ugovornih razlogov udeležencev glede deležev podedovanega premoženja ni moglo upoštevati. Te ugovore bosta morala rešiti v zapuščinskem postopku po pravnem predniku, kjer bo potrebno sanirati tudi morebitne storjene kršitve, ki jih očitata sodišču.
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Začasna odredba na razveljavitev sklepa skupščine ni edini možen način za preprečitev takšnih ravnanj. Tožeča stranka bi namreč lahko preprečila nastanek negativnih posledic sprejetja izpodbijanega sklepa, ki jih zatrjuje, z začasno odredbo, ki bi toženi stranki prepovedovala opraviti dejanja na podlagi izpodbijanega sklepa, torej dejanja, ki pomenijo realizacijo sklepa.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - tek zakonskih zamudnih obresti
Dokazno breme, da sta se tožnik in toženec dogovorila za podaljšanje roka vrnitve posojila, je toženčevo. Toženec teh trditev ni dokazal, njegovi izpovedi sodišče utemeljeno ni verjelo, ampak bolj prepričljivi izpovedi tožnika, ki je podprta z listinami
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 5, 9, 9/2, 120, 120/2, 150, 150/1, 161, 161/3, 161/3-2.
načelo pravnega prednika – začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
9. člen ZZK-1 v drugem odstavku določa, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se nanaša. S tem je v ZZK-1 uzakonjeno načelo (knjižnega) pravnega prednika, ki je še dodatno konkretizirano v prvem odstavku 150. člena ZZK-1, ki med drugim tudi določa določa, da je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis in če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, učinkuje proti tej osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060132
ZOR člen 110. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 69. ZZK člen 101, 102.
nična pogodba – posledice ničnosti – neomejeno uveljavljanje ničnosti – povračilni zahtevki – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – zastaranje povračilnih zahtevkov na podlagi nične pogodbe
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu. Če zaradi izpolnitev obveznosti na podlagi ničnih pogodb nastanejo povračilni (ali odškodninski) zahtevki, so takšni zahtevki podvrženi zastaralnim ali celo prekluzivnim rokom, odvisno od pravne ureditve posameznih pravnih področij.
Vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe je načeloma treba presojati po predpisih, ki veljajo v času oprave izpodbijane vknjižbe.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ugotovitvena odločba ustavnega sodišča – učinek ugotovitvene odločbe ustavnega sodišča
Odločba ustavnega sodišča, s katero to ugotovi, da posamezni člen zakona ni v skladu z ustavo, in naloži državnemu zboru, da mora v določenem roku odpraviti neskladje, ustavno sodišče pa je tako odločbo izdalo zato, ker zakon določena vprašanja ureja na način, ki ne omogoča njegove razveljavitve, ima glede uporabe za razmerja, nastala pred izdajo odločbe, enake učinke, kot odločba o razveljavitvi zakona zaradi neskladnosti z ustavo.
vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica – podlaga za vpis – večkratni zaporedni prenosi pravice
V konkretnem primeru sodba Okrožnega sodišča v Krškem ne učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika, saj je bil tožbeni zahtevek zoper njo zavrnjen tako, da navedena sodna odločba ni podlaga za vpis, niti se predlagatelj in sodišče prve stopnje ne more sklicevati na določbe o večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.
Sodišče je zamudno sodbo izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP, ki pa ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, saj je ocenilo, da omejitev človekove pravice tožene stranke po kontradiktornem postopku ni primerna za doseganje pospešitve in koncentracije glavne obravnave.
Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – razlaga pogodb – vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti – zamuda pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja oziroma da je tožnik pristal na to, da se mu stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.