OZ člen 154, 154/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
regres – izguba zavarovalnih pravic - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - protispisnost
Bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, ne pa, kadar so dokazni zaključki sodišča drugačni od (v sodbi pravilno povzetih) izpovedi.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Mednarodni sporazum o vprašanjih nasledstva člen 8.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
O pravici do invalidske pokojnine je bilo že odločeno z odločbo tožene stranke, zoper katero tožnik ni vložil pravnega sredstva, tako da je postala dokončna in pravnomočna. Za ponovno odločanje o invalidski pokojnini (ob upoštevanju določb MSVN, ki niti niso neposredno uporabljive) ni podane pravne podlage, tako da se ponovna zahteva tožnika kot nedopustna zavrže.
vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica – podlaga za vpis – večkratni zaporedni prenosi pravice
V konkretnem primeru sodba Okrožnega sodišča v Krškem ne učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika, saj je bil tožbeni zahtevek zoper njo zavrnjen tako, da navedena sodna odločba ni podlaga za vpis, niti se predlagatelj in sodišče prve stopnje ne more sklicevati na določbe o večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ugotovitvena odločba ustavnega sodišča – učinek ugotovitvene odločbe ustavnega sodišča
Odločba ustavnega sodišča, s katero to ugotovi, da posamezni člen zakona ni v skladu z ustavo, in naloži državnemu zboru, da mora v določenem roku odpraviti neskladje, ustavno sodišče pa je tako odločbo izdalo zato, ker zakon določena vprašanja ureja na način, ki ne omogoča njegove razveljavitve, ima glede uporabe za razmerja, nastala pred izdajo odločbe, enake učinke, kot odločba o razveljavitvi zakona zaradi neskladnosti z ustavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062844
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 59.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – poslovni delež na družbi – obveznost poplačila posojila – vlaganja v nepremičnino tretjega
Ni mogoče, da bi imela partnerja drugačen delež na pasivni kot na aktivi strani, to pa tudi pomeni, da je ob upoštevanju polovičnega deleža na skupnem premoženju polovičen tudi njun delež, ki se nanaša na poplačilo posojila.
Da bi tožnica lahko pridobila stvarno pravico, bi morala izkazati dogovor o skupni gradnji, kar pa ne pomeni zgolj dogovora o tem, da bosta stranki investirali v izgradnjo podstrešnega stanovanja v soglasju z lastniki nepremičnine, temveč tudi, da bosta na podlagi takšnega dogovora nato vlagatelja pridobila ustrezen stvarnopravni delež.
Nedopustno je stališče sodišča, da se zaradi majhne vrednosti opravljenih vlaganj ta lahko poračunajo z večletnim brezplačnim bivanjem v stanovanju. V danem primeru namreč ne pridejo v poštev določbe o neopravičeni obogatitvi, temveč je potrebno zahtevek na vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljena v času izvenzakonske skupnosti, obravnavati z vidika pravice do izplačila deležev vlaganja po 59. členu ZZZDR.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Tudi v takih postopkih je možna izdaja t.i. regulacijske začasne odredbe, katere namen je ureditev pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe.
ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/1, 90, 90/2, 245, 245/3, 245/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/8, 48/9.
sodni cenilec - sklep o odmeri nagrade in nadomestila za stroške - izplačilo po zastopniku
Cenilec, ki je s sklepom za opravo izvedenskega dela sicer pravilno določen kot fizična oseba, lahko uveljavlja izplačilo stroškov in nagrade po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, pri čemer se stroški zastopanja izplačajo v breme odmerjenih stroškov in nagrad.
predujem za stroške cenitve dolžnikovega premoženja
Upnica je v pritožbi s predloženim dokazilom izkazala, da je predujem res plačala, le da na napačen račun in bo potrebno zato plačani znesek prenesti na račun sodnih pologov.
Zamudni sodbi ni mogoče uspešno nasprotovati z argumentom, da tožbene trditve nimajo opore v predloženih dokazih in da za določena zatrjevana dejstva tožnik ni predložil dokazov.
Opominjanje oz. pozivanje dolžnika pred pravdo ni procesna predpostavka za tožbo, zato dejstvo, da tožnik pred vložitvijo tožbe drugega toženca ni pozival k izpolnitvi solidarne obveznosti, na uspeh tožbe nima vpliva.
Rok za izplačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, tako da je zamuda tožene stranke nastala šele z vložitvijo tožbe. Zakonske zamudne obresti je dolžna plačati šele od tega dne dalje.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - podaljšanje ukrepa – uporabnina – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o podaljšanju skrbno pretehtalo vse okoliščine konkretne zadeve, zato je prepustitev stanovanja za določen čas upravičena in sorazmerna.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem (verbalno in fizično nasilje nad predlagateljico in otroci) povzročil nevzdržno stanje ter kazenske in civilne postopke. Od predlagateljice je nepošteno in nepravično zahtevati, da mu zaradi prepustitve stanovanja plačuje polovico stroškov, ki jih ima nasprotni udeleženec s svojo namestitvijo drugje.
Sodišče je zamudno sodbo izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP, ki pa ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, saj je ocenilo, da omejitev človekove pravice tožene stranke po kontradiktornem postopku ni primerna za doseganje pospešitve in koncentracije glavne obravnave.
zavrženje tožbe – pooblastilo za vložitev tožbe – tožba vložena po odvetniku brez predloženega pooblastila
V 5. odstavku 98. člena ZPP je izrecno in nedvoumno določeno, da sodišče tožbo zavrže, če vlogi ni priloženo pooblastilo. To pomeni, da mora odvetnik kot pooblaščenec tožeče stranke pooblastilo priložiti tožbi oziroma ga sodišču predložiti vsaj vzporedno s tožbo. Torej mora sodišče pooblastilo prejeti vzporedno s tožbo (lahko tudi v ločenih vlogah).
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika - odgovor dolžnika - izvršba na premičnine
V konkretni zadevi je bil že določen izvršitelj, odlog je bil predlagan glede premičninske izvršbe, kljub temu pa je upnik predlog za odlog poslal sodišču, namesto izvršitelju. Sodišče je o predlogu zmotno odločilo, ne da bi ga poslalo dolžniku v izjavo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor - umik ugovora
ZIZ ne ureja posebej umika ugovora zoper sklep o izvršbi, zaradi česar pride v izvršilnem postopku v poštev smiselna uporaba določb ZPP, in sicer smiselno drugi odstavek 334. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranka umakne že vloženo pritožbo (ugovor) dokler sodišče druge stopnje (v zvezi z odločanjem o ugovoru sodišče prve stopnje) ne izda odločbe.