zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti - kršitev načela enakosti – opis kaznivega dejanja – izzivanje narodnostne nestrpnosti
Zakonski znak izzivanja narodnostne nestrpnosti je potrebno razumeti in tolmačiti na način, da gre pri objektu kazenskopravnega varstva tega kaznivega dejanja, ne glede na umeščenost kaznivega dejanja v sklop kaznivih dejanj zoper javni red in mir, vendarle in predvsem za zaščito določenega kroga prebivalstva v njegovem dostojanstvu oziroma v narodnostni, rasni ali verski enakopravnosti. Iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po 1. odst. 300. člena KZ ne izhaja, da bi v opisu dejanja sploh morala biti navedena konkretna škodljiva posledica, saj je ta dovolj razvidna že iz samega izvršitvenega dejanja – v konkretnem primeru izzivanja narodnostne nestrpnosti, ki je konkretizirana v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja z navedbo posameznih izjav.
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 48, 48/1. ZPP člen 2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - obstoj skupnega premoženja
Glede dejstev o obstoju pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga in tožnica jih mora izkazati že v samem predlogu, saj v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja.
prodaja nepremičnine – sklep o poplačilu – pritožbeni razlogi
Vse pritožbene navedbe, ki jih dolžnik navaja, se ne nanašajo na izpodbijani sklep in za odločitev niso odločilne oziroma nanjo ne morejo vplivati, saj se nanašajo na predhodne postopke.
izjema od načela neposrednosti – branje oškodovankine izpovedbe brez soglasja strank – pravica do obrambe
Ugotovljene okoliščine o starosti oškodovanke, o njenem bolezenskem stanju in v zvezi s tem bistveno omejenimi možnostmi gibanja ter upoštevaje podatek v spisu, da se oškodovanka nahaja v slabem psihofizičnem stanju in se zato zaslišanja, na katero je bila vabljena, ne more udeležiti, so tako tehtne okoliščine, da so opravičevale odločitev prvostopenjskega sodišča za branje oškodovankine izpovedbe brez soglasja strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060132
ZOR člen 110. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 69. ZZK člen 101, 102.
nična pogodba – posledice ničnosti – neomejeno uveljavljanje ničnosti – povračilni zahtevki – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – zastaranje povračilnih zahtevkov na podlagi nične pogodbe
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu. Če zaradi izpolnitev obveznosti na podlagi ničnih pogodb nastanejo povračilni (ali odškodninski) zahtevki, so takšni zahtevki podvrženi zastaralnim ali celo prekluzivnim rokom, odvisno od pravne ureditve posameznih pravnih področij.
Vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe je načeloma treba presojati po predpisih, ki veljajo v času oprave izpodbijane vknjižbe.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 5, 9, 9/2, 120, 120/2, 150, 150/1, 161, 161/3, 161/3-2.
načelo pravnega prednika – začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
9. člen ZZK-1 v drugem odstavku določa, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se nanaša. S tem je v ZZK-1 uzakonjeno načelo (knjižnega) pravnega prednika, ki je še dodatno konkretizirano v prvem odstavku 150. člena ZZK-1, ki med drugim tudi določa določa, da je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis in če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, učinkuje proti tej osebi.
Preizkusno obdobje že po naravi stvari ne more začeti teči pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Določitev preizkusnega obdobja za nazaj – ko tako dolžnik kot stečajni upravitelj nista opravljala še nobenih dodatnih
obveznosti po 401. in 402. členu ZFPPIPP, ki se jima sicer dodatno naložijo v času trajanja preizkusne dobe, bi bila povsem v nasprotju z namenom tega instituta.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 18, 58, 538, 538/2. SPZ člen 43, 49.
določnost izreka sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – teorija realizacije
Izrek sodbe, v katerem ni opredeljeno, na katerem delu parcele se nahaja spornih 103,83 m², je nedoločen in nerazumljiv ter zato tudi neizvršljiv.
Glede na to, da darilna pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, toženec s tožbo na izpolnitev (t. j. izstavitev zemljiškoknjižne listine) ne bi mogel uspeti.
škoda – vzročna zveza – protipravnost – nakup in prodaja delnic – padec cene delnic – skrbno ravnanje - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka – neskrbnost pri nakupu delnic s strani prokurista
Obveznost povračila škode lahko zajame le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi z očitanim protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je škoda, kot jo tožeča stranka zatrjuje in ki mora biti prav tako dokazana, posledica očitanega neskrbnega in s tem protipravnega ravnanja in torej do škode ne bi prišlo, če toženčeve neskrbnosti ne bi bilo.
Zgolj dejstvo, da so se delnice po nakupu pocenile in da so bile v letu 2003 prodane po bistveno nižji ceni, še ne predstavlja škode kot elementa civilnega delikta. Takšna pocenitev sicer predstavlja pomemben indic, ni pa to dokaz o previsoki nakupni ceni.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - tek zakonskih zamudnih obresti
Dokazno breme, da sta se tožnik in toženec dogovorila za podaljšanje roka vrnitve posojila, je toženčevo. Toženec teh trditev ni dokazal, njegovi izpovedi sodišče utemeljeno ni verjelo, ampak bolj prepričljivi izpovedi tožnika, ki je podprta z listinami
Rok za izplačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, tako da je zamuda tožene stranke nastala šele z vložitvijo tožbe. Zakonske zamudne obresti je dolžna plačati šele od tega dne dalje.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - podaljšanje ukrepa – uporabnina – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o podaljšanju skrbno pretehtalo vse okoliščine konkretne zadeve, zato je prepustitev stanovanja za določen čas upravičena in sorazmerna.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem (verbalno in fizično nasilje nad predlagateljico in otroci) povzročil nevzdržno stanje ter kazenske in civilne postopke. Od predlagateljice je nepošteno in nepravično zahtevati, da mu zaradi prepustitve stanovanja plačuje polovico stroškov, ki jih ima nasprotni udeleženec s svojo namestitvijo drugje.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ugotovitvena odločba ustavnega sodišča – učinek ugotovitvene odločbe ustavnega sodišča
Odločba ustavnega sodišča, s katero to ugotovi, da posamezni člen zakona ni v skladu z ustavo, in naloži državnemu zboru, da mora v določenem roku odpraviti neskladje, ustavno sodišče pa je tako odločbo izdalo zato, ker zakon določena vprašanja ureja na način, ki ne omogoča njegove razveljavitve, ima glede uporabe za razmerja, nastala pred izdajo odločbe, enake učinke, kot odločba o razveljavitvi zakona zaradi neskladnosti z ustavo.
vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica – podlaga za vpis – večkratni zaporedni prenosi pravice
V konkretnem primeru sodba Okrožnega sodišča v Krškem ne učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika, saj je bil tožbeni zahtevek zoper njo zavrnjen tako, da navedena sodna odločba ni podlaga za vpis, niti se predlagatelj in sodišče prve stopnje ne more sklicevati na določbe o večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.
razveljavitev sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi- pritožbeni razlogi
V izreku izpodbijanega sklepa razveljavljeni sklep o izvršbi je obsegal zgolj izterjavo preživnine za mesece od oktobra 2005 do septembra 2006 in je torej irelevantno, ali dolžnik upniku še dolguje kaj preživnine in če za njeno izterjavo še tečejo drugi izvršilni postopki.
Zamudni sodbi ni mogoče uspešno nasprotovati z argumentom, da tožbene trditve nimajo opore v predloženih dokazih in da za določena zatrjevana dejstva tožnik ni predložil dokazov.
Opominjanje oz. pozivanje dolžnika pred pravdo ni procesna predpostavka za tožbo, zato dejstvo, da tožnik pred vložitvijo tožbe drugega toženca ni pozival k izpolnitvi solidarne obveznosti, na uspeh tožbe nima vpliva.
Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Tudi v takih postopkih je možna izdaja t.i. regulacijske začasne odredbe, katere namen je ureditev pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe.