nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - odškodnina za smrt bližnjega - stvarna pristojnost
Tožniki uveljavljajo zoper toženo stranko zahtevek za plačilo nematerialne škode iz naslova svojih utrpelih duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega (delavca, ki je umrl v delovni nesreči pri toženi stranki). Takšen zahtevek ne izvira iz delovnega razmerja niti nima narave premoženjske pravice iz delovnega razmerja, ki bi jo bilo mogoče podedovati, zaradi česar za obravnavo tožbe s takšnim zahtevkom ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Sodišče prve stopnje je določilo preizkusno obdobje, upoštevaje starost dolžnice, v okviru z zakonom predpisane dolžine preizkusnega obdobja glede na podatke, s katerimi je razpolagalo. Vse ostale pritožbene navedbe v zvezi z okoliščinami, ki so pomembne za določitev dolžine preizkusnega obdobja, pa so pritožbene novote, ki jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa jih ni upoštevalo, saj dolžnica ni navedla, zakaj teh dejstev ni navajala v postopku pred sodiščem prve stopnje, in ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v predlogu za odpust dolga.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30-ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne vpliva dejstvo, da se je delo delavca, kateremu je bila podana odpoved, razdelilo med ostale sodelavce. Delodajalec ima namreč pravico odločati o tem, kako organizirati delovni proces, prav tako ima pravico odločati, kako bo zmanjšal stroške poslovanja in posledično stroške dela za zaposlene.
osebni stečaj - odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje novih obveznosti - sodna poravnava
S sklenjeno sodno poravnavo stečajna dolžnica ni prevzela take obveznosti, ki jo kot oviro za odpust določa 4. točka 399. člena ZFPPIPP. Na ta način sta dolžnica in pritožnik le sporazumno uredila medsebojne pravice in obveznosti iz njunega, že prej obstoječega pravnega razmerja.
nepristop stranke na narok - fikcija umika tožbe - odločitev glede na stanje spisa - upravičeni razlogi za izostanek iz naroka – zdravstvene težave
Če tožeča stranka na enega od poznejših narokov ne pristopi, lahko sodišče meritorno odloči o zadevi le, če nasprotna stranka predlaga odločitev glede na stanje spisa oziroma če se ne strinja z domnevo umika tožbe.
Zgolj sklicevanje na zdravstvene težave ne zadošča. Stranka bi morala ne le zatrjevati, temveč tudi izkazati upravičene razloge za izostanek iz naroka. Gre za razloge, ki utemeljujejo preložitev naroka v skladu s 1. odst. 115. čl. ZPP. V primeru bolezni lahko preložitev naroka utemelji le nepredvidljiva in nenadna bolezen, ki se izkaže z zdravniškim opravičilom, izdanim na posebnem obrazcu.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo v obliki inventurnega manka ni utemeljen, ker tožeča stranka ni dokazala vseh elementov odškodninske obveznosti tožene stranke. Tožena stranka kot delavka za škodo ne odgovarja objektivno (četudi je opravljala delo poslovodje), krivde pa tožeča stranka ni dokazala, saj ni dokazala, da je tožena stranka ravnala naklepno oziroma iz hude malomarnost.
Iz priloženega dokazila je tako razvidno, da je bil na prehodni račun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, 2. 3. 2010 nakazano pravilni znesek dolžne sodne takse, pri čemer je tožeča stranka le napačno označila referenco, zato o plačilu dolžne sodne takse v obravnavanem primeru ni možno dvomiti.
odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - odpoved pravici - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja strank
Zapis v sklepu o prenehanju delovnega razmerja („strinjata se, da nimata medsebojnih obveznosti“) sam zase ni dovolj jasen, ampak je treba uporabiti pravila razlage in upoštevati pravo voljo strank. Ker ta ni določno izražena, velja domneva, da niso poravnane tiste terjatve, na katere stranki ob sklepanju sporazuma nista mogli misliti. To velja tudi za terjatev tožnika za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker od povprečnega delavca ni mogoče pričakovati, da bo ob podpisu sporazuma, ki mu ga ponudi delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja, predvidel, da se s podpisom odpoveduje ne le pravicam iz delovnega razmerja, ampak tudi terjatvi, nastali na temelju civilnega delikta.
Res je popis oddanih pošiljk z dne 25. 11. 2008 brez poštnega žiga. Vendar pa je v konkretnem primeru Pošta Slovenije potrdila, da razpolaga s kopijo podpisa oddanih pošiljk z dne 25. 11. 2008, ki je identična popisu tožeče stranke. Glede na navedeno ni razloga za dvom v trditev tožene stranke, da je tožena stranka dne 25. 11. 2008 na Okrožno sodišče v Ljubljani s priporočeno pošto poslala tri poštne pošiljke.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
Učinek, ki sta ga pogodbenika s (prikrito) pogodbo o garanciji za neplačani del kupnine zasledovala, je bil v prehodu lastninske pravice na tožnikovem stanovanju na toženca - upnika, če tožnik – dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti. Ta učinek je po ekonomskih značilnostih istoveten z učinkom, ki ga ima zastavna pogodba s t. i. komisoričnim sporazumom (lex commisoria), ki pa je prepovedan oziroma ničen.
pravna podlaga - pravice iz invalidskega zavarovanja - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja za tožnika začel po uveljaviti ZPIZ-1 (1. 1. 2003), predstavljajo pravno podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja določbe ZPIZ-1 in ne določbe prej veljavnega ZPIZ, kljub temu da je invalidnost pri tožniku nastala v času veljavnosti ZPIZ (9. 10. 2002). Tožnik ima zato kot invalid III. kategorije, ki ni več zmožen opravljati svojega dela pod splošnimi pogoji, temveč so pri delu potrebne določene omejitve, pravico do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1 in ne do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu iz 133. člena ZPIZ.
Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine. Kasnejše predlaganje spornega dokaza je posledica (tudi) procesne pasivnosti prvostopnega sodišča, torej pravdne dinamike, ki ne more biti v škodo toženih strank. Zato je v spornem primeru bilo treba v korist toženih strank uporabiti določbo 2. odst. 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Izkazani so torej opravičljivi razlogi za kasneje predlagan dokaz z izvedencem.
Posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. Ali drugače povedano: terjatvi si stopita nasproti in prenehata do višine nižje na dan zapadlosti kasnejše terjatve, kar pomeni, da tedaj nehajo teči zamudne obresti prej zapadle terjatve, zamudne obresti od kasneje zapadle terjatve pa niti ne začnejo teči.
zaznamba sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti – ustavitev izvršbe – umik predloga za izvršbo
Izbris zaznambe izvršbe izvede zemljiškoknjižno sodišče samo na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, med ostalimi tudi v primeru, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo.
Če ima zemljiškoknjižni lastnik, ki je hkrati tudi dolžnik v izvršilnem postopku, kakršnekoli ugovore, ki se nanašajo na obstoj same terjatve, ki je predmet izvršbe, mora te podati v izvršilnem postopku, ne pa v zemljiškoknjižnem postopku.
sodna taksa – spor o prenehanju delovnega razmerja – reparacija
Odločanje o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne predstavlja posebnega spora, ampak predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem se sodna taksa ne plača.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.