Tako sklep z dne 01. 10. 2001, kot sklep z dne 05. 08. 2001 je sestavil in podpisal S.P. kot glavni direktor družbe. Vsebine obeh navedenih sklepov torej ni oblikoval in sestavil notar ali druga oseba z javnimi pooblastili, zato ima lahko notarjev podpis in žig na teh dokumentih zgolj naravo overitve podpisa S. P.. Tožena stranka tako v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da sta obe navedeni listini po svoji naravi zasebni listini, na katerih so udeleženi notarji zgolj potrjevali podpise oz. identičnost kopij z izvirniki ipd.. Uradne osebe oz. osebe z javnimi pooblastili teh listin niso sestavljale (npr. v obliki notarskih zapisov) in tudi niso odgovorne za njihovo vsebino.
URS člen 125, 153, 153/3. ZVCP člen 110, 110/5. Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 62.
nezakonit podzakonski akt – vezanost sodnika na ustavo in zakon – povračilo stroškov za poškodovanje ali odtujitev lisic – institut exceptio illegalis
Sodišče pri odločanju ni vezano na nezakonite podzakonske predpise. Odlok o cestnoprometni ureditvi ni v skladu z določili ZVCP v delu, kjer ureja odgovornost lastnika za stroške zavarovanja in odstranitve ovire v cestnem prometu. Zakon namreč odgovornost lastnika vzpostavlja zgolj subsidiarno, primarno pa je vzpostavljena odgovornost tistega, ki je oviro povzročil. Odloka ni mogoče šteti kot specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu 153. člena URS v skladu z Ustavo in zakonom.
nadomestilo plače – načelo popolne odškodnine – denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Sodišče prve stopnje je svoje razloge za svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 54. člena ZZZPB, po katerem Zavod za zaposlovanje vrnitev zneskov, ki jih je izplačal delavcu, zahteva od delodajalca, ne od delavca. Ob pravilni uporabi zakonske ureditve pa je bila tožena stranka kot delodajalec po načelu popolne odškodnine (ki pomeni, da je pri njeni odmeri potrebno upoštevati prejemke, ki jih je delavec prejel v spornem obdobju, torej tudi prejemke, ki jih je prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti) dolžna delavcu plačati le razliko do polnega nadomestila plače. Če mu je izplačala več ali drugače, tega ne more uspešno uveljavljati v tem sporu kot ugovor zoper tožbeni zahtevek, ki je utemeljen na podlagi 2. odstavka 45. člena ZZZB.
obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Druge ugotovljene okoliščine (prevladujoča skrb za družino, izključna skrb za otroka s posebnimi potrebami ter stalni redni dohodki tretje toženke ves čas trajanja skupnosti na eni strani, na drugi strani pa izjemni časovno omejeni dohodki partnerja, nato pa izostanek vsakršnega prispevka k ohranitvi skupnega premoženja in preživljanju družine) v obravnavanem primeru dopuščajo oceno, da je bil prispevek tretje toženke k ugotovljenemu skupnemu premoženju 2/5, prispevek njenega pokojnega partnerja pa 3/5.
Če je pogodba v celoti ali tudi samo delno nična, je predmet obveznosti, da se ta pogodba sklene v notarskem zapisu, nedopusten, saj od notarjev ni mogoče zahtevati, da sestavljajo notarske zapise o ničnih poslih. V posledici pa bi bilo nično tudi določilo o pogodbeni kazni za zamudo z izpolnitvijo nične obveznosti.
Vsebina predlagane začasne odredbe, ki je identična s tožbenim zahtevkom, meri na ponoven prevzem lokala po tožeči stranki in dopustitev njenega nadaljnjega obratovanja. Če je želela tožeča stranka preprečiti spremembe, ki naj bi jih tožena stranka tudi po vloženi tožbi in po izdani začasni odredbi izvajala v lokalu, bi morala temu cilju prilagoditi tudi predlagano začasno odredbo. Preprečitev te posledice ni nujno povezana z začasno odredbo, s katero bi bil praktično že izpolnjen tožbeni zahtevek.
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da ni sporno, da imajo tožniki služnostno pot v obsegu, določenem s pravnomočno sodno odločbo, v svoji posesti. Ni torej sporno, da so tožniki imetniki pozitivne stvarne služnosti. Imetnik pozitivne stvarne služnosti pa izvršuje dejansko oblast nad stvarjo na služečem zemljišču, zato mu je po stališču sodne prakse in teorije zagotovljeno posestno varstvo.
Šlo je le za specifikacijo že postavljenega tožbenega zahtevka, saj je tožeča stranka glede na ugotovitve izvedenca zgolj popravila oziroma prilagodila besedilo tožbenega zahtevka, ki pa je po vsebini ostal enak. Ker ni šlo za spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka ali njegovo povečanje, ne gre za spremembo tožbe (3. odstavek 184. člena ZPP), zato privolitev tožene stranke ni bila potrebna.
ZFPPIPP člen 21, 21/2, 60, 61. ZVO-1 člen 112. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže člen 2, 5, 5/2. Uredba o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedežu in krajevni pristojnosti člen 3.
Okoljska dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže je prednostna terjatev.
ZFPPIPP ne določa, da bi moral osnovni (dopolnjeni ali končni) seznam preizkušenih terjatev vsebovati tudi izjavo stečajnega upravitelja o tem, ali priznava zakonske zamudne obresti od priznanih terjatev za čas od začetka stečajnega postopka do plačila.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja po uradni dolžnosti - motenje posesti - vrednost spornega predmeta - odmera stroškov zastopanja v sporih zaradi motenja posesti - odmera odvetniških stroškov
Upoštevaje določbo prvega odstavka 21. člena ZOdvT in 29. člena ZST-1) je v sporu zaradi motenja posesti kot vrednost zahtevka potrebno upoštevati 2.500,00 EUR.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 114, 114/4, 121, 155, 155/1, 155/1-6.
pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - pravna jamstva v kazenskem postopku - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - izvedenstvo
Odločitev sodišča prve stopnje o obdolženčevi odgovornosti za obravnavano kršitev, ki temelji izključno na zaključkih v postopku postavljenega sodnega izvedenca, katerega neposredno zaslišanje sodišče prve stopnje obdolžencu ni omogočilo, čeprav gre za obremenilni dokaz, temelji na bistveni kršitvi določb postopka iz 6. točke 155. člena ZP-1, ki določa, da je ta bistvena kršitev določb postopka o prekršku podana, če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati.
V primeru, če obdolženec zahteva zaslišanje obremenilne priče, takega dokaznega predloga ni mogoče zavrniti, saj ta njegova pravica izhaja neposredno iz d) točke 3. odstavka 6. člena EKČP, ki se skladno z 8. členom Ustavo uporablja neposredno.
Tožnica je v tožbi in v nadaljnjih pripravljalnih vlogah sicer zatrjevala, da ji niso bile plačane vse opravljene nadure, da je bilo plačanih premalo ur nočnega dela ter dela na nedelje in praznike ter da ni bil plačan dodatek za izmensko delo. Podala je le posplošene navedbe, ki niso bile konkretizirane s podatki, kdaj in koliko ur naj bi bilo opravljenih, niti ni bil postavljen denarni zahtevek. Na podlagi takih pavšalnih in nekonkretnih tožbenih navedbe tudi v individualnem delovnem sporu ni mogoče zahtevati od sodišča, da s pridobivanjem listin in dokazov delavcu omogoči postavitev zahtevkov zaradi morebitnega prikrajšanja pri plači. Zaradi pomanjkanja trditvene podlage in ker določni zahtevek niti ni bil postavljen, so bili dokazni predlogi, ki se na navedeno nanašajo, utemeljeno zavrnjeni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka je tožnikom v izrednih odpovedih pogodbe o zaposlitvi očitala protipravno prilastitev denarja, ki jim je bil zaupan v zvezi z delom natakarjev pri opravljanju strežbe oziroma v zvezi z delom vodje gostinstva, ter uničevanje in ponarejanje računov. Rok za podajo odpovedi je začel teči, ko se je predsednik uprave tožene stranke seznanil s poročilom o ravnanju tožnikov, to je o ugotovitvah pri izvajanju kontrole blagajne. Ker je odpovedi tožena stranka podala v nadaljnjih petnajstih dneh in ker je v sodnem postopku dokazala utemeljen razlog za odpovedi, so izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite.
trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva - dokaz z zaslišanjem strank
Ker tožeča stranka ni zanikala trditev tožene stranke, da je bila pogodbena volja pravdnih strank usklajena v drugačni vsebini, kot izhaja iz ponudbe tožeče stranke,
je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni dovolilo vprašanja glede dogovorjenih pogodbenih obveznosti med pravdnima strankama. Dokaz z zaslišanjem strank je namreč namenjen dokazovanju že zatrjevanih dejstev, ki pa jih tožeča stranka v navedenem smislu ni zatrjevala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Okoliščina, da je tožena stranka tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je imela očiten namen, da pri njej ne bo več delala, ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
Odstotek invalidnosti v višini 45%, ki je pri tožnici za trajno ostal, se je po koncu zdravljenja zvišal na 60%, nikjer v Splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb pa ni zapisano, da toženka po koncu zdravljenja ne sme spremeniti opredelitve posledic poškodbe po posameznih točkah (istega poglavja) Tabele invalidnosti, saj bi bilo to v nasprotju z namenom, ki ga želi doseči jasna določba Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, da se stopnja invalidnosti zavarovanca določa po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – krivdna odgovornost
Za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca po mastnih stopnicah, tožena stranka ne odgovarja objektivno. Stopnice same po sebi niso nevarne, nevarne (mastne) so postale zaradi opustitve tožene stranke, da jih očisti, zato za škodo odgovarja krivdno.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – vročitev sodbe
Domnevne napake sodišča (ali vročevalca) v zvezi z vročanjem tožbe v odgovor ne predstavljajo utemeljenega razloga za podajo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak so lahko pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo, saj je predpostavka za odločanje o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki.
ZDR člen 83, 83/2, 87, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 24, 24/3. ZPP člen 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - zagovor - dokončna odločba - vročitev odpovedi - pooblaščenec
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je tožnica, ki je bila zaposlena v prevzgojnem zavodu, enega izmed varovancev nagovarjala k fizičnemu napadu na sodelavko. Tožnica s takšnim ravnanjem ni pokazala le skrajne nelojalnosti do delodajalca in takšnega odnosa do sodelavcev, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, temveč je njeno ravnanje še posebej problematično zaradi nalog, ki se izvajajo v prevzgojnih zavodih, to je da mladoletnikom pomagajo na poti prevzgoje, tako da se po vrnitvi na prostost izogibajo kaznivim dejanjem in da ravnajo pošteno.
Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke z navedbo opravilne številke zadeve in rednih številk vseh pisanj ter datum evidence. Poleg tega sta navedena naslovnik pisma in prejemnik vročilnice. Glede na to ima vročilnica pomen javne listine, saj je bila izdana oziroma sestavljena v skladu s predpisi. Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. V obravnavani zadevi vročilnica dokazuje, da je bil toženčevemu pooblaščencu vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo.
Pri ugovoru pasivne legitimacije (drugotožene stranke) gre za materialnopravno vprašanje, ki se nanaša na tožbeno podlago. Iz tega razloga se ob ugotovitvi, da je ugovor utemeljen, tožba (zoper drugotoženo stranko) ne zavrže, ampak se o ugovoru odloča skupaj z odločanjem o glavni stvari, tožbeni zahtevek (za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije zoper drugotoženo stranko – stečajno upraviteljico nekdanjega delodajalca tožnika) pa se zavrne.