V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožena stranka bi morala dokazati, da je obstojal izrecen dogovor strank, da se je tožena stranka plačilu obrestim odpovedala.
V primeru, ko stranka v pravdi neobrazloženo zanika kakšno dejstvo, se šteje, da ga je priznala. S tem pa ni izključena možnost, da neko dejstvo, ki ga je najprej priznala, pozneje izpodbija. V takšnem primeru sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se dejstvo šteje za priznano ali izpodbijano.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o stroških postopka, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
Če solastnik krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža.
Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.
ZPPSL člen 10, 11, 11/4. ZFPPIPP člen 121, 121/3, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2. OZ člen 93.
udeležba upnikov v stečajnem postopku – nično ravnanje organa stečajnega postopka – ničnost ravnanj organov stečajnega postopka – pravnomočen sklep o glavni delitvi – poplačilo na podlagi sklepa o glavni delitvi – neutemeljeno priznanje terjatve upnika – kršitev načela enakega obravnavanja upnikov v stečajnem postopku
Upniki stečajnega dolžnika se ne morejo poljubno udeleževati samega stečajnega postopka z različnimi predlogi in pobudami, ampak je njihova udeležba omejena na določena dejanja, ki morajo biti pravočasno opravljena.
Ko sodišče ugotovi, da je prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, preživnino odmeri tako, da ugotovi vrsto in višino potreb otrok ter kakšne so pridobitne zmožnosti staršev ter poišče vrednotno ravnotežje med obojim.
Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom.
Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vse njegovo premoženje, če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa bo upnik lahko zahteval izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari.
motenje posesti – pravočasnost tožbe – rok za vložitev tožbe – objektivni rok za vložitev tožbe – obligatornost obravnave – odločanje brez glavne obravnave
Tožba zaradi motenja posesti, ki je vložena po preteku enoletnega prekluzivnega roka, je prepozna in se zavrže.
Če pride do razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v ponovno odločanje, sodišče prve stopnje ni dolžno vedno opraviti nove glavne obravnave.
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da ni sporno, da imajo tožniki služnostno pot v obsegu, določenem s pravnomočno sodno odločbo, v svoji posesti. Ni torej sporno, da so tožniki imetniki pozitivne stvarne služnosti. Imetnik pozitivne stvarne služnosti pa izvršuje dejansko oblast nad stvarjo na služečem zemljišču, zato mu je po stališču sodne prakse in teorije zagotovljeno posestno varstvo.
Šlo je le za specifikacijo že postavljenega tožbenega zahtevka, saj je tožeča stranka glede na ugotovitve izvedenca zgolj popravila oziroma prilagodila besedilo tožbenega zahtevka, ki pa je po vsebini ostal enak. Ker ni šlo za spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka ali njegovo povečanje, ne gre za spremembo tožbe (3. odstavek 184. člena ZPP), zato privolitev tožene stranke ni bila potrebna.
nadomestilo plače – načelo popolne odškodnine – denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Sodišče prve stopnje je svoje razloge za svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 54. člena ZZZPB, po katerem Zavod za zaposlovanje vrnitev zneskov, ki jih je izplačal delavcu, zahteva od delodajalca, ne od delavca. Ob pravilni uporabi zakonske ureditve pa je bila tožena stranka kot delodajalec po načelu popolne odškodnine (ki pomeni, da je pri njeni odmeri potrebno upoštevati prejemke, ki jih je delavec prejel v spornem obdobju, torej tudi prejemke, ki jih je prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti) dolžna delavcu plačati le razliko do polnega nadomestila plače. Če mu je izplačala več ali drugače, tega ne more uspešno uveljavljati v tem sporu kot ugovor zoper tožbeni zahtevek, ki je utemeljen na podlagi 2. odstavka 45. člena ZZZB.
Vsebina predlagane začasne odredbe, ki je identična s tožbenim zahtevkom, meri na ponoven prevzem lokala po tožeči stranki in dopustitev njenega nadaljnjega obratovanja. Če je želela tožeča stranka preprečiti spremembe, ki naj bi jih tožena stranka tudi po vloženi tožbi in po izdani začasni odredbi izvajala v lokalu, bi morala temu cilju prilagoditi tudi predlagano začasno odredbo. Preprečitev te posledice ni nujno povezana z začasno odredbo, s katero bi bil praktično že izpolnjen tožbeni zahtevek.
ZN člen 9, 10, 118, 118/3. SPZ člen 66, 69, 70, 70/2, 69/1, 110, 110/1.
delitev solastnine – dogovor u uporabi solastnih deležev - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev – sklep o napotitvi na pravdo
Udeleženci postopka so pridobili na podlagi pravnih poslov solastninske deleže, ki so predmet delitvenega postopka, pri čemer so bili v pogodbah opisano določeni deli nepremičnin, ki so jih pridobivali, na podlagi medsebojnega dogovora so te deleže opredelili in se dogovorili o uporabi, vendar pa solastninskih deležev niso spremenili v izključno (etažno) lastnino. Zato ni podlage za prekinitev postopka in za napotitev na pravdo, ker je med njimi sporno, ali je eden od njih pridobil v izključno last del dvorišča. Ne gre namreč za spor o predmetu delitve (parceli) oziroma velikosti solastnih deležev na njej v smislu določbe 3. odstavka 118. člena ZNP. V pogodbah in dogovoru opredeljeni realni deli pa bodo v tem nepravdnem postopku predstavljali podlago za presojo njihovega interesa do pridobitve posameznih delov v izključno last (etažno lastnino) v smislu določbe 2. odstavka 70. člena SPZ.
razdelitev obratovalnih stroškov med etažne lastnike – odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem – dimnikarske storitve – nezapadla terjatev
Dimnikarske storitve za večstanovanjske stavbe so posli obratovanja, stroški, ki v zvezi s tem nastanejo, pa so obratovalni stroški, katere mora upravnik razdeliti med vse etažne lastnike.
Obveznost upravnika, da tretji osebi (dobavitelju) izpolni denarno obveznost, nastopi šele po tem, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika, do česar pa po ugotovitvah pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi seveda še ni prišlo. Šele če posamezni etažni lastnik svoje obveznosti ne izpolni, nastopi obveznost upravnika, da na zahtevo tretje osebe le-tej posreduje podatke o neplačniku.
Če je pogodba v celoti ali tudi samo delno nična, je predmet obveznosti, da se ta pogodba sklene v notarskem zapisu, nedopusten, saj od notarjev ni mogoče zahtevati, da sestavljajo notarske zapise o ničnih poslih. V posledici pa bi bilo nično tudi določilo o pogodbeni kazni za zamudo z izpolnitvijo nične obveznosti.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja po uradni dolžnosti - motenje posesti - vrednost spornega predmeta - odmera stroškov zastopanja v sporih zaradi motenja posesti - odmera odvetniških stroškov
Upoštevaje določbo prvega odstavka 21. člena ZOdvT in 29. člena ZST-1) je v sporu zaradi motenja posesti kot vrednost zahtevka potrebno upoštevati 2.500,00 EUR.