Za kontrahirno dolžnost na področju privatizacije stanovanj velja specialna ureditev, in sicer 117. in nadaljnji členi SZ. Te določbe pa imajo posebno naravo, ki izključujejo odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Pri privatizaciji stanovanj ne gre za pogodbena razmerja, ki bi temeljila na načelih obligacijskega prava, temveč gre za posebno pravno ureditev sklepanja pogodb o prodaji stanovanj. Prodajalec ni svoboden pri odločanju, ali bo sklenil prodajno pogodbo in pri oblikovanju cene.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 493. ZIZ člen 270, 271.
začasna odredba v stečaju – začasna odredba v teku predhodnega stečajnega postopka – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je predlog upnika N. d.d. utemeljeno presojalo po 240. členu ZFPPIPP, po katerem lahko sodišče v teku predhodnega stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. To pomeni, da vlaga upnik predlog za zavarovanje denarnih terjatev ne le v svojo korist, pač pa tudi v korist drugih upnikov dolžnika, torej tudi v zavarovanje terjatev drugih njegovih upnikov. Res je, da prvostopenjsko sodišče drugih upnikov ni imenovalo, ne more pa biti dvoma, da predlagatelj izdaje začasne odredbe ni dolžnikov edini upnik.
Zgolj dejstvo, da ima upnik zavarovano svojo terjatev s hipoteko na nepremičninah, ne more biti zadosten razlog za zavrnitev njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, iz katerega implicitno izhaja njegova ocena, da s hipoteko zavarovana terjatev ni zadostno zavarovanje za poplačilo celotne njegove terjatve.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o stroških postopka, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
V regresni tožbi zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Nato pa morata zavarovanec ali odgovorna oseba trditi in dokazati, da nista ravnala v nasprotju s pogodbo, ali ugovarjati, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode. V konkretnem primeru toženec ni dokazal, da ni ravnal v nasprotju s pogodbo, njegovi ugovori, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode, pa so bili povsem pavšalni, nekonkretizirani, nanje pa je tožeča stranka ustrezno in konkretno odgovorila, ponudila je povsem zadostno trditveno podlago o načinu likvidacije škode. Ker so bile toženčeve navedbe v zvezi s pravilnostjo likvidacije škode povsem pavšalne, se sodišču prve stopnje do njih ni bilo potrebno posebej opredeljevati.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 49, 49/3, 121, 121/1, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 235, 235/2, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2, 500, 500-1. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/3.
poroštvo - solidarna obveznost - instrukcijski rok - začetek stečajnega postopka - zastavni upnik - uporaba določb ZFPPIPP - prehodne določbe ZFPPIPP
Tudi v primeru, ko je bil stečajni postopek začet že pred 1. 10. 2008, po 2. točki 1. odst. 495. člena uporabljajo določbe ZFPPIPP, med njimi tudi 49. člen, ki v 3. odstavku določa, da sodišče v predhodnem postopku zaradi insolventnosti odloča o pogojih za začetek postopka insolventnosti. Logična razlaga 1. odst. 495. člena ZFPPIPP napotuje na zaključek, da veljajo določbe ZFPPIPP glede presoje obstoja pogojev za začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko sklep o začetku stečajnega postopka do 01. 10. 2008 še ni pravnomočen. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na prehodno določbo 495. člena ZFPPIPP, ko navaja, da je v obravnavanem primeru treba uporabiti postopkovne in materialnopravne določbe ZPPSL.
Toženec z lastniki stanovanj nima sklenjene najemne pogodbe, pri čemer ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku na sklenitev najemne pogodbe tudi ni mogoče govoriti o tem, da je razlog za to na strani tožeče stranke (3. odstavek 111. člena SZ-1), zato v stanovanju biva nezakonito (1. odstavek 111. člena SZ-1). Tožeča stranka zato upravičeno s tožbo zahteva, da se mora iz stanovanja izseliti in ga praznega izročiti tožeči stranki.
Za uspešno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj morajo biti poleg objektivnih pogojev iz 255. člena OZ izpolnjeni tudi subjektivni pogoji iz 256. člena OZ.
Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom.
Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vse njegovo premoženje, če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa bo upnik lahko zahteval izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari.
Predlagatelja izpodbijata z izbrisno tožbo sporne vknjižbe le v obsegu idealnega deleža nasprotnega udeleženca do 1/3 od celote, ne pa na celotni nepremičnini. Zaznambo izbrisne tožbe je v takem primeru mogoče dovoliti le v obsegu navedenega idealnega deleža, zato ni podlage za zaznambo izbrisne tožbe tudi na preostalih 2/3 nepremičnine.
ZASP člen 147, 147-1, 151, 151/4. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
uveljavljanje malih avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic
Izjemo od obveznega kolektivnega uveljavljanje malih avtorskih pravic iz 4. odstavka 151. člena ZASP je mogoče uporabiti le, če je izvajalec hkrati imetnik avtorskih pravic vseh uporabljenih del.
protipravnost – pridržna pravica – uveljavljanje pridržne pravice – zakonitost uveljavljanja pridržne pravice – povezanost med zavarovano terjatvijo in pravnim poslom, na podlagi katerega ima upravičenec predmet pridržne pravice – ustrezno zavarovanje
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je tožena stranka nezakonito uveljavljala pridržno pravico, ker ni podana koneksnost. Po našem pravu namreč ni potrebno, da obstaja povezava med zavarovano terjatvijo in pravnim poslom, na podlagi katerega ima remitent zadržano stvar v svojih rokah. OZ takšnega pogoja ne predvideva.
Če je pogodba v celoti ali tudi samo delno nična, je predmet obveznosti, da se ta pogodba sklene v notarskem zapisu, nedopusten, saj od notarjev ni mogoče zahtevati, da sestavljajo notarske zapise o ničnih poslih. V posledici pa bi bilo nično tudi določilo o pogodbeni kazni za zamudo z izpolnitvijo nične obveznosti.
razdelitev obratovalnih stroškov med etažne lastnike – odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem – dimnikarske storitve – nezapadla terjatev
Dimnikarske storitve za večstanovanjske stavbe so posli obratovanja, stroški, ki v zvezi s tem nastanejo, pa so obratovalni stroški, katere mora upravnik razdeliti med vse etažne lastnike.
Obveznost upravnika, da tretji osebi (dobavitelju) izpolni denarno obveznost, nastopi šele po tem, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika, do česar pa po ugotovitvah pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi seveda še ni prišlo. Šele če posamezni etažni lastnik svoje obveznosti ne izpolni, nastopi obveznost upravnika, da na zahtevo tretje osebe le-tej posreduje podatke o neplačniku.
poroštvo - izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra
Ne gre torej zgolj za zastavitelja – toženca, gre hkrati tudi za dolžnika zavarovane terjatve, torej osebna dolžnika – poroka, ki sta dala osebno jamstvo, in zato ostane porok kljub stečaju zavezan za celotno izpolnitev.
nadomestilo plače – načelo popolne odškodnine – denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Sodišče prve stopnje je svoje razloge za svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 54. člena ZZZPB, po katerem Zavod za zaposlovanje vrnitev zneskov, ki jih je izplačal delavcu, zahteva od delodajalca, ne od delavca. Ob pravilni uporabi zakonske ureditve pa je bila tožena stranka kot delodajalec po načelu popolne odškodnine (ki pomeni, da je pri njeni odmeri potrebno upoštevati prejemke, ki jih je delavec prejel v spornem obdobju, torej tudi prejemke, ki jih je prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti) dolžna delavcu plačati le razliko do polnega nadomestila plače. Če mu je izplačala več ali drugače, tega ne more uspešno uveljavljati v tem sporu kot ugovor zoper tožbeni zahtevek, ki je utemeljen na podlagi 2. odstavka 45. člena ZZZB.
Delodajalec, ne sme svoje terjatve do delavca (upnica) brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, upnica pa, pisnega soglasja ni dala. Gre torej za terjatev, kjer je pobot izključen, to velja tudi za terjatev, ki se nanaša na pravdne stroške, saj je sklep o pravdnih stroških tesno povezan z odločitvijo o glavni stvari in je akcesorne narave ter je smisel pravila, ki določa nedopustnost pobotanja v tem, da gre za varstvo upnika, ki naj prejme plačilo, čeprav je sam še dolžan. Izguba, ki jo je utrpel, je take vrste, da ne bi bilo prav, da bi ga pri povračilu ovirala njegova lastna dolžniška zaveza, in ta določba ne bo dosegla smisla, če ni ob tem upoštevano, da gre pri povrnitvi stroškov le za to, da se vzpostavi tako stanje kot je bilo, če ne bi bilo pravde, ki je bila potrebna zato, da se uveljavi terjatev, ko je glede na njeno naravo po zakonu pobot izključen.
ZUreP-1 člen 177, 177/2. ZSZ člen 22, 22/2, 24, 24/1.
razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – odškodnina za odvzeto nepremičnino – določitev vrednosti v razlastitvenem postopku odvzete nepremičnine
Če postopek traja daljši čas, se po stališču sodne prakse odškodnina za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka ter ki se valorizira na dan odločanja.
Tako sklep z dne 01. 10. 2001, kot sklep z dne 05. 08. 2001 je sestavil in podpisal S.P. kot glavni direktor družbe. Vsebine obeh navedenih sklepov torej ni oblikoval in sestavil notar ali druga oseba z javnimi pooblastili, zato ima lahko notarjev podpis in žig na teh dokumentih zgolj naravo overitve podpisa S. P.. Tožena stranka tako v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da sta obe navedeni listini po svoji naravi zasebni listini, na katerih so udeleženi notarji zgolj potrjevali podpise oz. identičnost kopij z izvirniki ipd.. Uradne osebe oz. osebe z javnimi pooblastili teh listin niso sestavljale (npr. v obliki notarskih zapisov) in tudi niso odgovorne za njihovo vsebino.
URS člen 125, 153, 153/3. ZVCP člen 110, 110/5. Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 62.
nezakonit podzakonski akt – vezanost sodnika na ustavo in zakon – povračilo stroškov za poškodovanje ali odtujitev lisic – institut exceptio illegalis
Sodišče pri odločanju ni vezano na nezakonite podzakonske predpise. Odlok o cestnoprometni ureditvi ni v skladu z določili ZVCP v delu, kjer ureja odgovornost lastnika za stroške zavarovanja in odstranitve ovire v cestnem prometu. Zakon namreč odgovornost lastnika vzpostavlja zgolj subsidiarno, primarno pa je vzpostavljena odgovornost tistega, ki je oviro povzročil. Odloka ni mogoče šteti kot specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu 153. člena URS v skladu z Ustavo in zakonom.