Ko sodišče ugotovi, da je prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, preživnino odmeri tako, da ugotovi vrsto in višino potreb otrok ter kakšne so pridobitne zmožnosti staršev ter poišče vrednotno ravnotežje med obojim.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 49, 49/3, 121, 121/1, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 235, 235/2, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2, 500, 500-1. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/3.
poroštvo - solidarna obveznost - instrukcijski rok - začetek stečajnega postopka - zastavni upnik - uporaba določb ZFPPIPP - prehodne določbe ZFPPIPP
Tudi v primeru, ko je bil stečajni postopek začet že pred 1. 10. 2008, po 2. točki 1. odst. 495. člena uporabljajo določbe ZFPPIPP, med njimi tudi 49. člen, ki v 3. odstavku določa, da sodišče v predhodnem postopku zaradi insolventnosti odloča o pogojih za začetek postopka insolventnosti. Logična razlaga 1. odst. 495. člena ZFPPIPP napotuje na zaključek, da veljajo določbe ZFPPIPP glede presoje obstoja pogojev za začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko sklep o začetku stečajnega postopka do 01. 10. 2008 še ni pravnomočen. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na prehodno določbo 495. člena ZFPPIPP, ko navaja, da je v obravnavanem primeru treba uporabiti postopkovne in materialnopravne določbe ZPPSL.
razširitev izvršbe - nadaljevanje z novim izvršilnim sredstvom - poplačilo v drugi izvršilni zadevi- ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti nepremičnine
Razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine) tudi proti dolžnici K.M. se pokaže kot potrebna, saj po že opravljenih izvršilnih dejanjih v izvršilni zadevi 1194 Ig 451/1999 ni bilo pričakovane realizacije dovoljene izvršbe. Zato so ob izdaji izpodbijanega sklepa vsekakor obstajali pogoji za dovolitev izvršbe tudi proti dolžnici z novim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine), saj na podlagi izvršbe na premičnine upnik očitno ne bo poplačan, ker je izvršba ustavljena.
Upnik v pritožbi ne navaja, da se je vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremenila, prav tako predlogu za ponovno cenitev ni predložil mnenja sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine, zato njegov predlog na podlagi določila 4. odstavka 178. člena ZIZ ni utemeljen.
V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožena stranka bi morala dokazati, da je obstojal izrecen dogovor strank, da se je tožena stranka plačilu obrestim odpovedala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0053384
ZPP člen 7, 212.
nastanek nezgode - trditveno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka – vezanost na trditveno podlago
Stranka mora v primerih, kadar zahteva od nasprotne stranke plačilo odškodnine, med drugim navesti, na kakšen način se je dogodek, iz katerega izvira škoda, zgodil. Takšno breme nosi predvsem v primeru, kadar je od načina nastanka škodnega dogodka odvisno, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine. Te dolžnosti je ne more razbremeniti dejstvo, da se nastanka dogodka ne spominja in pri tem nalaga sodišču, da ugotovi, kaj se je zgodilo.
V pravdnem postopku sodišče dejstev, ki jih nobena stranka ne zatrjuje, ne sme ugotavljati, prav tako pa jih ne sme upoštevati kot podlago za odgovornost nasprotne stranke.
ZPP člen 78, 95, 98. ZBPP člen 26. URS člen 2, 22. OZ člen 74, 74/1.
odločba o brezplačni pravni pomoči – pooblastilo odvetniku
Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z odločbo, je kljub temu dolžan predložiti pooblastilo.
Ob upoštevanju načela pravne varnosti, ki ga vsebuje splošna določba 2. člena Ustave in z 22. členom Ustave zajamčena pravica do enakega varstva pravic, narekuje, ne glede na dejstvo, da je tožbo vložila odvetnica, pred zavrženjem tožbe ustrezno opozorilo, da je predložitev pooblastila kljub izdani odločbi potrebna.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053410
ZM člen 1, 2, 107, 108. ZIZ člen 61, 61/4.
trasirana menica - lastna menica – trasat - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu
Če se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, je treba besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)", sicer je taka lastna menica nična.
V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o eventualnih drugih podlagah (npr. iz temeljnega posla ali na podlagi neupravičene obogatitve).
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo
Sprememba okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, do katere pride med postopkom, ne vpliva na pristojnost sodišča in ostane še naprej pristojno tisto, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo.
Zoper prvega toženca je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek zato, ker je podpisa na obeh pogodbah overil in zoper njega tožnika nimata zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila; zoper drugotoženko pa je zavrnitev zahtevka pravilna zato, ker bi tožnika od nje lahko zahtevala bodisi overitev pogodbe bodisi izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, vendar izključno v obsegu in vsebini, kot izhaja iz obeh pogodb. Tožbeni zahtevek pa ni tak. Od drugotoženke bo tožnica lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le v vsebini in v obsegu, kot izhaja iz pogodb.
Če solastnik krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža.
priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - dobroverna lastniška posest
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je v tem primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, še bolj okrepljeno, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi - invalid
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ opredeljen kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede na to, da je bila ta odločba izdana šele po podaji odpovedi, ne vpliva na zaključek, da je tožena stranka tožniku, ki je bil izmed varilcev najslabše ocenjen, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Predlagatelja izpodbijata z izbrisno tožbo sporne vknjižbe le v obsegu idealnega deleža nasprotnega udeleženca do 1/3 od celote, ne pa na celotni nepremičnini. Zaznambo izbrisne tožbe je v takem primeru mogoče dovoliti le v obsegu navedenega idealnega deleža, zato ni podlage za zaznambo izbrisne tožbe tudi na preostalih 2/3 nepremičnine.
ZASP člen 147, 147-1, 151, 151/4. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
uveljavljanje malih avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic
Izjemo od obveznega kolektivnega uveljavljanje malih avtorskih pravic iz 4. odstavka 151. člena ZASP je mogoče uporabiti le, če je izvajalec hkrati imetnik avtorskih pravic vseh uporabljenih del.
Toženec z lastniki stanovanj nima sklenjene najemne pogodbe, pri čemer ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku na sklenitev najemne pogodbe tudi ni mogoče govoriti o tem, da je razlog za to na strani tožeče stranke (3. odstavek 111. člena SZ-1), zato v stanovanju biva nezakonito (1. odstavek 111. člena SZ-1). Tožeča stranka zato upravičeno s tožbo zahteva, da se mora iz stanovanja izseliti in ga praznega izročiti tožeči stranki.
Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.