Ko sodišče ugotovi, da je prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, preživnino odmeri tako, da ugotovi vrsto in višino potreb otrok ter kakšne so pridobitne zmožnosti staršev ter poišče vrednotno ravnotežje med obojim.
obrazložen ugovor – splošno znana dejstva - obračun stroškov vodenja osebnega transakcijskega računa - dokazi
Za svoje navedbe dolžnik ni predložil in predlagal nobenih dokazov, v pritožbi navaja, da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati, vendar pri dejstvih, ki jih je navajal dolžnik v ugovoru ni šlo za splošno znana dejstva.
motenje posesti – pravočasnost tožbe – rok za vložitev tožbe – objektivni rok za vložitev tožbe – obligatornost obravnave – odločanje brez glavne obravnave
Tožba zaradi motenja posesti, ki je vložena po preteku enoletnega prekluzivnega roka, je prepozna in se zavrže.
Če pride do razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v ponovno odločanje, sodišče prve stopnje ni dolžno vedno opraviti nove glavne obravnave.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Kljub temu, da sodišče protipravnega ravnanja ni presojalo po določilu ZVPSBNO, je to opravilo na smiselno enak način, sklicujoč se na določbo člena 26 Ustave. V izvedenih dokazih, ki jih je sodišče pravilno ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni protipravnosti.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 493. ZIZ člen 270, 271.
začasna odredba v stečaju – začasna odredba v teku predhodnega stečajnega postopka – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je predlog upnika N. d.d. utemeljeno presojalo po 240. členu ZFPPIPP, po katerem lahko sodišče v teku predhodnega stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. To pomeni, da vlaga upnik predlog za zavarovanje denarnih terjatev ne le v svojo korist, pač pa tudi v korist drugih upnikov dolžnika, torej tudi v zavarovanje terjatev drugih njegovih upnikov. Res je, da prvostopenjsko sodišče drugih upnikov ni imenovalo, ne more pa biti dvoma, da predlagatelj izdaje začasne odredbe ni dolžnikov edini upnik.
Zgolj dejstvo, da ima upnik zavarovano svojo terjatev s hipoteko na nepremičninah, ne more biti zadosten razlog za zavrnitev njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, iz katerega implicitno izhaja njegova ocena, da s hipoteko zavarovana terjatev ni zadostno zavarovanje za poplačilo celotne njegove terjatve.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo
Sprememba okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, do katere pride med postopkom, ne vpliva na pristojnost sodišča in ostane še naprej pristojno tisto, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo.
ZST-1 kot kasnejši zakon, ki ureja le materijo sodnih taks, enajstega odstavka 40. člena ZIZ ni razveljavil, vendar je treba v konkretnem primeru pritožbi upnika kljub temu ugoditi. Po določbi ZIZ mora sodišče od vložnika po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zahtevati, da predlog ustrezno dopolni in mu za to določiti ustrezen rok. Hkrati ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.
ZPP člen 78, 95, 98. ZBPP člen 26. URS člen 2, 22. OZ člen 74, 74/1.
odločba o brezplačni pravni pomoči – pooblastilo odvetniku
Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z odločbo, je kljub temu dolžan predložiti pooblastilo.
Ob upoštevanju načela pravne varnosti, ki ga vsebuje splošna določba 2. člena Ustave in z 22. členom Ustave zajamčena pravica do enakega varstva pravic, narekuje, ne glede na dejstvo, da je tožbo vložila odvetnica, pred zavrženjem tožbe ustrezno opozorilo, da je predložitev pooblastila kljub izdani odločbi potrebna.
Za kontrahirno dolžnost na področju privatizacije stanovanj velja specialna ureditev, in sicer 117. in nadaljnji členi SZ. Te določbe pa imajo posebno naravo, ki izključujejo odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Pri privatizaciji stanovanj ne gre za pogodbena razmerja, ki bi temeljila na načelih obligacijskega prava, temveč gre za posebno pravno ureditev sklepanja pogodb o prodaji stanovanj. Prodajalec ni svoboden pri odločanju, ali bo sklenil prodajno pogodbo in pri oblikovanju cene.
navedba prebivališča pritožnika – nepopolna pritožba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem
Če upnik kot udeleženec stečajnega postopka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ne navede svojega prebivališča, pritožba iz tega razloga ni nepopolna.
V skladu s pravnomočnim sklepom je bila nepremičnina prodana na javni dražbi dražitelju po izklicni ceni, zato pritožnik z nasprotovanjem določitvi višine izklicne cene in načina prodaje, ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem. Razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal po 6. odstavku 341. člena ZFPPIPP, pa ne uveljavlja.
obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – direktno sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic
Tožnik ni uveljavljal nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ampak le ugotovitev obstoja delovnega razmerja, vpis delovne dobe v delovno knjižico, plačilo davkov in prispevkov za to dobo ter regres za letni dopust za leto 2008. Njegova tožba bi bila dopustna šele po predhodni zahtevi za varstvo pravic, ki bi jo naslovil na delodajalca, ki bi jo moral podati ne glede na to, da pri njem ni bil več zaposlen.
Če solastnik krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža.
Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.
Toženec z lastniki stanovanj nima sklenjene najemne pogodbe, pri čemer ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku na sklenitev najemne pogodbe tudi ni mogoče govoriti o tem, da je razlog za to na strani tožeče stranke (3. odstavek 111. člena SZ-1), zato v stanovanju biva nezakonito (1. odstavek 111. člena SZ-1). Tožeča stranka zato upravičeno s tožbo zahteva, da se mora iz stanovanja izseliti in ga praznega izročiti tožeči stranki.
Za uspešno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj morajo biti poleg objektivnih pogojev iz 255. člena OZ izpolnjeni tudi subjektivni pogoji iz 256. člena OZ.
učinek pravnomočne sodbe na druge pogodbenike istega naročnika – subjektivne meje pravnomočnosti
Ker je šlo za terjatev iz razmerja prevoznika do naročnika prevozov iz pogodbenega razmerja med njima, na druge prevoznike istega naročnika njuno razmerje ne vpliva. Zato je mogoče v pravdi o njihovih zahtevkih zoper družbo odločiti različno. Če se tožniki kot pogodbene stranke naročnika niso uprli višini zadržanih sredstev za režijske stroške, so višino stroškov priznali, medtem ko je toženec ni.
V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožena stranka bi morala dokazati, da je obstojal izrecen dogovor strank, da se je tožena stranka plačilu obrestim odpovedala.