OZ člen 335, 335/3, 468, 468/2, 468/3, 480, 480/1, 621, 621/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba - pogodba o delu – odgovornost izvajalca za kakovost vgrajenega materiala – odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake - škoda zaradi zaupanja – refleksna škoda – rok za sodno uveljavitev jamčevalnega zahtevka – enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka – iura novit curia - prekluzivni rok materialnega prava – splošna pravila o odškodninski odgovornosti – zastaralni roki
Enoletni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ je prekluzivni rok materialnega prava. Sodišče pozna materialno pravo po uradni dolžnosti (iura novit curia) in ga po uradni dolžnosti tudi uporablja, zato mora po uradni dolžnosti uporabiti tudi enoletni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ. Čeprav so zastaralni roki tudi roki materialnega prava, na potek le-teh sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. To pa zato, ker mu takšno postopanje izrecno prepoveduje določba 3. odstavka 335. člena OZ, ki določa, da se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Takšna prepoved pa ne velja za enoletni prekluzivni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ.
Za refleksno škodo se uporabljajo splošna pravila o (poslovni) odškodninski odgovornosti, zanjo ne veljajo posebne predpostavke, ki veljajo za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov in zato tudi ne rok o enoletnem prekluzivnem roku za sodno uveljavljanje zahtevka.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0060140
ZD člen 78, 78/2, 141, 163, 220, 222, 223. ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 81, 163. OZ člen 365, 369, 369/3. SPZ člen 29. ZPP člen 2, 3.
dediščinska tožba – napotitev na pravdo – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe – pretrganje zastaranja –vračanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – pasivna legitimacija – posest na denacionaliziranem premoženju – pridobitev posesti dediča
Enoletni zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena ZD je pretrgan z uredbo zapuščinskega postopka. To je tedaj, ko je zapuščinsko sodišče opravilo prvo uradno dejanje v postopku. V tem primeru zastaralni rok začne ponovno teči šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Ker se tožene stranke v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku niso sklicevale na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne morejo več uveljavljati v pravdi, ki teče na podlagi dediščinske tožbe, upoštevajoč zgolj njeno korektivno funkcijo (odprava kršitve dednih pravic tožečih strank).
Izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD za vložitev dediščinske tožbe ne pomeni obstoja procesne ovire za vložitev takšne tožbe.
Tožene stranke so na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji in sklepu o dedovanju postale solastnice spornega premoženja ex lege. Nastop „formalne“ oz. z zakonom izpostavljene posesti pa jim je omogočila določba 29. člena SPZ, po kateri pridobi dedič posest s trenutkom zapustnikove smrti.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Kljub temu, da sodišče protipravnega ravnanja ni presojalo po določilu ZVPSBNO, je to opravilo na smiselno enak način, sklicujoč se na določbo člena 26 Ustave. V izvedenih dokazih, ki jih je sodišče pravilno ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni protipravnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja ukinila tožnikovo delovno mesto in mu podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob tem mu ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev in za delovno mesto, za katero ne izpolnjuje pogojev.
pravno pomembna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega dejstva so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v 1. odstavku 55. člena ZIZ.
učinek pravnomočne sodbe na druge pogodbenike istega naročnika – subjektivne meje pravnomočnosti
Ker je šlo za terjatev iz razmerja prevoznika do naročnika prevozov iz pogodbenega razmerja med njima, na druge prevoznike istega naročnika njuno razmerje ne vpliva. Zato je mogoče v pravdi o njihovih zahtevkih zoper družbo odločiti različno. Če se tožniki kot pogodbene stranke naročnika niso uprli višini zadržanih sredstev za režijske stroške, so višino stroškov priznali, medtem ko je toženec ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060114
OZ člen 131, 174, 174/2, 179, 299, 299/2. ZPP člen 98, 98/5, 212, 243, 285.
predložitev pooblastila odvetniku– zavrženje pritožbe – povzročitev škode – poškodba v prometni nezgodi - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine po cenah na dan sojenja – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – povečane potrebe – tuja pomoč – odločanje po prostem preudarku – renta
Pritožbi, ki je bila vložena po odvetniku I. B., ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje. Odvetnik je prvega toženca sicer zastopal v postopku na prvi stopnji na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, ki pa je bila odobrena le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne pa tudi za zastopanje v postopku s pritožbo, zato je bilo treba njegovo pritožbo (brez predhodnega poziva na dopolnitev) zavreči.
Sodišče prve stopnje je odškodnino za nepremoženjsko škodo pravilno odmerilo po stanju na dan sojenja. Sojenje po cenah na dan sojenja namreč zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine
Tožnik, ki je zaradi prometne nesreče postal paraplegik, je upravičen (le) do tistih stroškov prenove stanovanja (hiše), ki so bili potrebni glede na njegovo invalidnost in mu neposredno olajšujejo vsakdanje življenje. Stroški obsežne adaptacije zaradi dotrajanosti nepremičnine niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, zato jih toženka ni dolžna kriti.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo
Sprememba okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, do katere pride med postopkom, ne vpliva na pristojnost sodišča in ostane še naprej pristojno tisto, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo.
posojilna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja - pogodbene obresti
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, ali se je druga toženka v sporni posojilni pogodbi zavezala kot solidarni ali kot subsidiarni porok za obveznost glavnega dolžnika – prvega toženca. Navedeno je pomembno tudi zaradi presoje ugovora zastaranja, ki je bil izrecno podan tudi glede obveznosti druge toženke, o katerem pa sodišče prve stopnje sploh ni odločalo (odločalo je le o ugovoru zastaranja obveznosti glavnega dolžnika).
motenje posesti – pravočasnost tožbe – rok za vložitev tožbe – objektivni rok za vložitev tožbe – obligatornost obravnave – odločanje brez glavne obravnave
Tožba zaradi motenja posesti, ki je vložena po preteku enoletnega prekluzivnega roka, je prepozna in se zavrže.
Če pride do razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v ponovno odločanje, sodišče prve stopnje ni dolžno vedno opraviti nove glavne obravnave.
navedba prebivališča pritožnika – nepopolna pritožba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem
Če upnik kot udeleženec stečajnega postopka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ne navede svojega prebivališča, pritožba iz tega razloga ni nepopolna.
V skladu s pravnomočnim sklepom je bila nepremičnina prodana na javni dražbi dražitelju po izklicni ceni, zato pritožnik z nasprotovanjem določitvi višine izklicne cene in načina prodaje, ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem. Razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal po 6. odstavku 341. člena ZFPPIPP, pa ne uveljavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053395
ZIZ člen 111, 112. ZPP člen 286, 325, 325/1, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1, 255, 257, 257/1. ZGD-1 člen 266, 283.
odgovornost dolžnikovega dolžnika – krivda – pobotni ugovor – spornost v pobot uveljavljane terjatve – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - pogodba o poslovodenju – podpisnik pogodbe o poslovodenju – zastopanje poslovodje – predsednik nadzornega sveta – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – ekvivalentnost terjatev – pobot kot izpodbojno dejanje
Če je terjatev sporna, to ni razlog, da je toženec ne bi mogel uveljavljati v pravdi pobot v obliki pobotnega ugovora.
Ker je odločitev o pobotnem ugovoru obrazložena v razlogih sodbe, je odločitev sodišča prve stopnje tudi mogoče preizkusiti. Dejstvo, da sta iz izreka izpadli ugotovitvi o obstoju oziroma neobstoju terjatev, pa je očitna pisna pomota, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravilo s popravnim sklepom. Z dopolnilno sodbo ne more dopolnjevati odločitev o pobotnem ugovoru, saj je ta odločitev neločljivo povezana z odločitvijo o zahtevku, zato je potrebno, kadar sodišče pobotnega ugovora v sodbi sploh ni obravnavalo, v primeru vložene pritožbe zoper sodbo, le-to razveljaviti.
Subjekt, ki opravlja poslovodstvo, je lahko tudi pravna oseba, pri tem pa ne more biti nobenega dvoma, da pravno osebo, ki bo opravljala poslovodenje, pri sklepanju pogodbe o poslovodenju, zastopa uprava. Predsednik nadzornega sveta je pristojen podpisovati pogodbe o poslovodenju, ki jih sklene družba zgolj v primerih, kadar gre za pogodbe, ki jih sklene družba s člani uprave.
Pobot zaradi ekvivalentosti terjatev ne more biti predmet izpodbijanja dolžnikovih dejanj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
S tem, ko so se pogodbene stranke podjetniške kolektivne pogodbe v 18. členu te pogodbe dogovorile o načinu določanja presežnih delavcev, pri čemer uporabe tega člena niso omejile le na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožena strank ta člen dolžna spoštovati ne glede na to, koliko delavcem je nameravala podati odpoved. Iz tega razloga bi morala za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati redno mesečno delovno uspešnost tožnika in ostalih primerljivih delavcev za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka odpovedi, kot je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi.
Če solastnik krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža.
Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0053384
ZPP člen 7, 212.
nastanek nezgode - trditveno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka – vezanost na trditveno podlago
Stranka mora v primerih, kadar zahteva od nasprotne stranke plačilo odškodnine, med drugim navesti, na kakšen način se je dogodek, iz katerega izvira škoda, zgodil. Takšno breme nosi predvsem v primeru, kadar je od načina nastanka škodnega dogodka odvisno, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine. Te dolžnosti je ne more razbremeniti dejstvo, da se nastanka dogodka ne spominja in pri tem nalaga sodišču, da ugotovi, kaj se je zgodilo.
V pravdnem postopku sodišče dejstev, ki jih nobena stranka ne zatrjuje, ne sme ugotavljati, prav tako pa jih ne sme upoštevati kot podlago za odgovornost nasprotne stranke.
Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom.
Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vse njegovo premoženje, če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa bo upnik lahko zahteval izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari.