OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 41, 41/2. ZPP člen 317.
zastaranje terjatev upravnika – trditveno in dokazno breme – zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil v korist etažnega lastnika
Sodišče prve stopnje je skladno s 6. točko 1. odstavka 355. člena OZ pravilno štelo, da za te obveznosti, ki jih upravnik (tožeča stranka) obračunava mesečno, velja enoletni zastaralni rok, ki prične teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Tako določeni krajši zastaralni rok velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago (storitve upravljanja), kot tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist etažnega lastnika. Zakon je na ta način postavil etažnega lastnika v razmerju do upravnika v enak položaj, kot v primeru, ko bi plačilo od njega terjal neposredno dobavitelj oziroma izvajalec storitve za terjatve iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
Ker toženec prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v obdobju od 27. 3. 2002 do 15. 3. 2007 ni poravnal, vsakokratni znesek prispevka pa bi moral poravnati do 15. dne v mesecu, je tožnik od vsakokratnega zneska neplačanega prispevka v tem obdobju upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko je toženec prišel v zamudo s plačilom, to je od vsakega 16. dne v mesecu do plačila.
spor majhne vrednosti – druga pripravljalna vloga – možnost obravnavanja pred sodiščem
Z upoštevanjem novih navedb in dokazov tožene stranke iz druge pripravljalne vloge, na katero tožeča stranka ni imela možnosti odgovoriti, je sodišče tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija
Četudi sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta (ki ni splošni akt delodajalca) ni bil objavljen, to ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-10, 53, 53/3, 54, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - projektno delo - sodno varstvo
Za ugotavljanje, ali je delavec po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ostal na delu (zaradi česar se njegova pogodba o zaposlitvi transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), je bistveno ravnanje obeh pogodbenih strank, delavec mora delo opravljati nepretrgoma naprej, delodajalec pa mora takšno delo sprejeti.
Vprašanje soodvisnosti med nastankom nove obveznosti tožene stranke in prenehanjem njene terjatve do tožeče stranke v smislu nadomestne izpolnitve, je dejanska okoliščina, ki bi jo tožeča stranka morala zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato pomeni njeno sklicevanje na nadomestno izpolnitev v pritožbi uveljavljanje nedovoljene pritožbene novote, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati
V obravnavani zadevi ni relevantno le, kdaj je potekel enoletni rok za vložitev izpodbojne tožbe, ampak tudi, če je odvetnik o tem in o pravnih posledicah za tožečo stranko le-to o tem tudi obvestil. Tožnika sta laika, ki sta pooblastila odvetnika, ki pa jima ni podal popolnega poročila oziroma jima ni povedal vseh dejstev ter tako tožnika s stanjem stvari niti nista mogla biti seznanjena pred prejemom sodbe pritožbenega sodišča z dne 5.1.2005, ko je pooblastilno razmerje med njima in odvetnikom tudi prenehalo. Ali je odvetnik odgovoren, je treba presojati po pravilih, ki urejajo razmerje med njim in oškodovancem. V poštev pridejo pravila, ki urejajo kršitev pogodbene obveznosti, pravila, ki urejajo mandatno pogodbo, in predpisi, ki urejajo delo odvetnikov.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice, vzpostavitev etažne lastnine ter izstavitev listine ni
odvisna
od odločitve v nepravdnem postopku, ki ga je tožnik sprožil po določbah ZVEtL. Ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, pač pa kvečjemu za vprašanje naknadno odpadlega pravnega interesa.
razširitev izvršbe - nadaljevanje z novim izvršilnim sredstvom - poplačilo v drugi izvršilni zadevi- ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti nepremičnine
Razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine) tudi proti dolžnici K.M. se pokaže kot potrebna, saj po že opravljenih izvršilnih dejanjih v izvršilni zadevi 1194 Ig 451/1999 ni bilo pričakovane realizacije dovoljene izvršbe. Zato so ob izdaji izpodbijanega sklepa vsekakor obstajali pogoji za dovolitev izvršbe tudi proti dolžnici z novim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine), saj na podlagi izvršbe na premičnine upnik očitno ne bo poplačan, ker je izvršba ustavljena.
Upnik v pritožbi ne navaja, da se je vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremenila, prav tako predlogu za ponovno cenitev ni predložil mnenja sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine, zato njegov predlog na podlagi določila 4. odstavka 178. člena ZIZ ni utemeljen.
Za kontrahirno dolžnost na področju privatizacije stanovanj velja specialna ureditev, in sicer 117. in nadaljnji členi SZ. Te določbe pa imajo posebno naravo, ki izključujejo odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Pri privatizaciji stanovanj ne gre za pogodbena razmerja, ki bi temeljila na načelih obligacijskega prava, temveč gre za posebno pravno ureditev sklepanja pogodb o prodaji stanovanj. Prodajalec ni svoboden pri odločanju, ali bo sklenil prodajno pogodbo in pri oblikovanju cene.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 493. ZIZ člen 270, 271.
začasna odredba v stečaju – začasna odredba v teku predhodnega stečajnega postopka – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je predlog upnika N. d.d. utemeljeno presojalo po 240. členu ZFPPIPP, po katerem lahko sodišče v teku predhodnega stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. To pomeni, da vlaga upnik predlog za zavarovanje denarnih terjatev ne le v svojo korist, pač pa tudi v korist drugih upnikov dolžnika, torej tudi v zavarovanje terjatev drugih njegovih upnikov. Res je, da prvostopenjsko sodišče drugih upnikov ni imenovalo, ne more pa biti dvoma, da predlagatelj izdaje začasne odredbe ni dolžnikov edini upnik.
Zgolj dejstvo, da ima upnik zavarovano svojo terjatev s hipoteko na nepremičninah, ne more biti zadosten razlog za zavrnitev njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, iz katerega implicitno izhaja njegova ocena, da s hipoteko zavarovana terjatev ni zadostno zavarovanje za poplačilo celotne njegove terjatve.
V regresni tožbi zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Nato pa morata zavarovanec ali odgovorna oseba trditi in dokazati, da nista ravnala v nasprotju s pogodbo, ali ugovarjati, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode. V konkretnem primeru toženec ni dokazal, da ni ravnal v nasprotju s pogodbo, njegovi ugovori, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode, pa so bili povsem pavšalni, nekonkretizirani, nanje pa je tožeča stranka ustrezno in konkretno odgovorila, ponudila je povsem zadostno trditveno podlago o načinu likvidacije škode. Ker so bile toženčeve navedbe v zvezi s pravilnostjo likvidacije škode povsem pavšalne, se sodišču prve stopnje do njih ni bilo potrebno posebej opredeljevati.
ZPPSL člen 10, 11, 11/4. ZFPPIPP člen 121, 121/3, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2. OZ člen 93.
udeležba upnikov v stečajnem postopku – nično ravnanje organa stečajnega postopka – ničnost ravnanj organov stečajnega postopka – pravnomočen sklep o glavni delitvi – poplačilo na podlagi sklepa o glavni delitvi – neutemeljeno priznanje terjatve upnika – kršitev načela enakega obravnavanja upnikov v stečajnem postopku
Upniki stečajnega dolžnika se ne morejo poljubno udeleževati samega stečajnega postopka z različnimi predlogi in pobudami, ampak je njihova udeležba omejena na določena dejanja, ki morajo biti pravočasno opravljena.
Zoper prvega toženca je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek zato, ker je podpisa na obeh pogodbah overil in zoper njega tožnika nimata zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila; zoper drugotoženko pa je zavrnitev zahtevka pravilna zato, ker bi tožnika od nje lahko zahtevala bodisi overitev pogodbe bodisi izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, vendar izključno v obsegu in vsebini, kot izhaja iz obeh pogodb. Tožbeni zahtevek pa ni tak. Od drugotoženke bo tožnica lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le v vsebini in v obsegu, kot izhaja iz pogodb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi - invalid
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ opredeljen kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede na to, da je bila ta odločba izdana šele po podaji odpovedi, ne vpliva na zaključek, da je tožena stranka tožniku, ki je bil izmed varilcev najslabše ocenjen, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0061107
ZST-1 člen 36, 36/1. ZIZ člen 15, 43, 43/2. ZIZ-E člen 75.
plačilo sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo – vrnitev sodne takse – umik predloga za izvršbo pred izdajo sklepa o njem – pravna praznina – zakonska analogija
ZST-1 za postopek izvršbe in zavarovanja predpisuje le takso za celoten postopek o predlogu za izvršbo, ne ureja pa primera, ko zaradi umika predloga za izvršbo ne pride do izdaje sodne odločbe o njem (zaradi česar ni mogoče reči, da je postopek o predlogu v celoti opravljen). Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti ob uporabi zakonske analogije. Kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno, ima namreč pravico do (delne) vrnitve takse.
Ko sodišče ugotovi, da je prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, preživnino odmeri tako, da ugotovi vrsto in višino potreb otrok ter kakšne so pridobitne zmožnosti staršev ter poišče vrednotno ravnotežje med obojim.
ZST-1 kot kasnejši zakon, ki ureja le materijo sodnih taks, enajstega odstavka 40. člena ZIZ ni razveljavil, vendar je treba v konkretnem primeru pritožbi upnika kljub temu ugoditi. Po določbi ZIZ mora sodišče od vložnika po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zahtevati, da predlog ustrezno dopolni in mu za to določiti ustrezen rok. Hkrati ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.
ZPP člen 78, 95, 98. ZBPP člen 26. URS člen 2, 22. OZ člen 74, 74/1.
odločba o brezplačni pravni pomoči – pooblastilo odvetniku
Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z odločbo, je kljub temu dolžan predložiti pooblastilo.
Ob upoštevanju načela pravne varnosti, ki ga vsebuje splošna določba 2. člena Ustave in z 22. členom Ustave zajamčena pravica do enakega varstva pravic, narekuje, ne glede na dejstvo, da je tožbo vložila odvetnica, pred zavrženjem tožbe ustrezno opozorilo, da je predložitev pooblastila kljub izdani odločbi potrebna.