spor majhne vrednosti – druga pripravljalna vloga – možnost obravnavanja pred sodiščem
Z upoštevanjem novih navedb in dokazov tožene stranke iz druge pripravljalne vloge, na katero tožeča stranka ni imela možnosti odgovoriti, je sodišče tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija
Četudi sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta (ki ni splošni akt delodajalca) ni bil objavljen, to ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Obveznost tožene stranke v zvezi z vračilom sredstev iz naslova stimulativnega dela osebnega dohodka, mesečnih vplačil, regresov za letni dopust in razlik v plači, ki so bila vplačana z namenom notranjega odkupa, ni odškodninska (ampak se presoja na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi), tako da ni bistveno, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno in ali ji je mogoče pripisati krivdo.
Vmesna sodba se izda le, če tožena stranka izpodbija tako temelj kot višino tožbenega zahtevka. Če na tožbo ne odgovori, ni mogoče šteti, da temelj tožbenega zahtevka izpodbija, in ni mogoče izdati vmesne zamudne sodbe. Izdati je treba zamudno sodbo in z njo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pri čemer se ugodi tožbenemu zahtevku v takem obsegu, kot izhaja iz tožbenih navedb, ki jih je treba šteti za resnične.
Ker toženec prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v obdobju od 27. 3. 2002 do 15. 3. 2007 ni poravnal, vsakokratni znesek prispevka pa bi moral poravnati do 15. dne v mesecu, je tožnik od vsakokratnega zneska neplačanega prispevka v tem obdobju upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko je toženec prišel v zamudo s plačilom, to je od vsakega 16. dne v mesecu do plačila.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadostuje, da je dokazana vsaj ena kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko sama zase utemelji takšno odpoved.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – delo s povečano nevarnostjo
Delo pri izterjavi računov za porabljeno električno energijo je delo s povečano nevarnostjo, ker so pri takem delu pogosta zmerjanja in verbalni napadi, pa tudi do fizičnega nasilja je že prišlo. Za škodo, ki je tožniku pri tem delu nastala, ker ga je oseba, ki ji je prišel izklopiti električno energijo, z roko udarila v obraz, tožena stranka objektivno odgovarja.
ZPP člen 78, 95, 98. ZBPP člen 26. URS člen 2, 22. OZ člen 74, 74/1.
odločba o brezplačni pravni pomoči – pooblastilo odvetniku
Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z odločbo, je kljub temu dolžan predložiti pooblastilo.
Ob upoštevanju načela pravne varnosti, ki ga vsebuje splošna določba 2. člena Ustave in z 22. členom Ustave zajamčena pravica do enakega varstva pravic, narekuje, ne glede na dejstvo, da je tožbo vložila odvetnica, pred zavrženjem tožbe ustrezno opozorilo, da je predložitev pooblastila kljub izdani odločbi potrebna.
Domneva o vročitvi mora temeljiti na izpolnitvi predpisanih formalnosti. Le na izpolnjenosti vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik sodne pošiljke izvedel za sodno pisanje, ki mu je bilo namenjeno. Ker je šlo v obravnavanem primeru za neuporaben predalčnik, bi moral vročevalec, potem ko je ugotovil, da vročitev po 140. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni možna, na vratih stanovanja pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročevalec pa ni postopal tako, ampak je pisanje pustil v neuporabnem hišnem predalčniku. To pa pomeni, da niso bile izpolnjene vse tiste predpisane formalnosti, na katerih je mogoče zasnovati oziroma temeljiti domnevo, da je bil nasprotni udeleženec z vabilom zares seznanjen.
V obravnavani zadevi ni relevantno le, kdaj je potekel enoletni rok za vložitev izpodbojne tožbe, ampak tudi, če je odvetnik o tem in o pravnih posledicah za tožečo stranko le-to o tem tudi obvestil. Tožnika sta laika, ki sta pooblastila odvetnika, ki pa jima ni podal popolnega poročila oziroma jima ni povedal vseh dejstev ter tako tožnika s stanjem stvari niti nista mogla biti seznanjena pred prejemom sodbe pritožbenega sodišča z dne 5.1.2005, ko je pooblastilno razmerje med njima in odvetnikom tudi prenehalo. Ali je odvetnik odgovoren, je treba presojati po pravilih, ki urejajo razmerje med njim in oškodovancem. V poštev pridejo pravila, ki urejajo kršitev pogodbene obveznosti, pravila, ki urejajo mandatno pogodbo, in predpisi, ki urejajo delo odvetnikov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi - invalid
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ opredeljen kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede na to, da je bila ta odločba izdana šele po podaji odpovedi, ne vpliva na zaključek, da je tožena stranka tožniku, ki je bil izmed varilcev najslabše ocenjen, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zoper prvega toženca je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek zato, ker je podpisa na obeh pogodbah overil in zoper njega tožnika nimata zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila; zoper drugotoženko pa je zavrnitev zahtevka pravilna zato, ker bi tožnika od nje lahko zahtevala bodisi overitev pogodbe bodisi izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, vendar izključno v obsegu in vsebini, kot izhaja iz obeh pogodb. Tožbeni zahtevek pa ni tak. Od drugotoženke bo tožnica lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le v vsebini in v obsegu, kot izhaja iz pogodb.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o stroških postopka, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
preizkus dokazne ocene – prehod lastninske pravice na traktorju – nedopustnost izvršbe
Tožeča stranka je traktor kupila, nanjo je še vedno vpisano prometno dovoljenje. Slednje sicer nima civilnopravnega pomena javne knjige, a vseeno z veliko stopnjo verjetnosti govori o lastništvu. Sporni traktor je knjižen med osnovnimi sredstvi tožeče stranke. Osrednji del dokazne ocene z vso prepričljivostjo utemeljuje, da navedene listine niso le neresničen zunanji videz, marveč se skladajo z resničnim lastninskim stanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0053384
ZPP člen 7, 212.
nastanek nezgode - trditveno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka – vezanost na trditveno podlago
Stranka mora v primerih, kadar zahteva od nasprotne stranke plačilo odškodnine, med drugim navesti, na kakšen način se je dogodek, iz katerega izvira škoda, zgodil. Takšno breme nosi predvsem v primeru, kadar je od načina nastanka škodnega dogodka odvisno, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine. Te dolžnosti je ne more razbremeniti dejstvo, da se nastanka dogodka ne spominja in pri tem nalaga sodišču, da ugotovi, kaj se je zgodilo.
V pravdnem postopku sodišče dejstev, ki jih nobena stranka ne zatrjuje, ne sme ugotavljati, prav tako pa jih ne sme upoštevati kot podlago za odgovornost nasprotne stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
S tem, ko so se pogodbene stranke podjetniške kolektivne pogodbe v 18. členu te pogodbe dogovorile o načinu določanja presežnih delavcev, pri čemer uporabe tega člena niso omejile le na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožena strank ta člen dolžna spoštovati ne glede na to, koliko delavcem je nameravala podati odpoved. Iz tega razloga bi morala za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati redno mesečno delovno uspešnost tožnika in ostalih primerljivih delavcev za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka odpovedi, kot je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi.
Če solastnik krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža.
V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožena stranka bi morala dokazati, da je obstojal izrecen dogovor strank, da se je tožena stranka plačilu obrestim odpovedala.
Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.