Vmesna sodba se izda le, če tožena stranka izpodbija tako temelj kot višino tožbenega zahtevka. Če na tožbo ne odgovori, ni mogoče šteti, da temelj tožbenega zahtevka izpodbija, in ni mogoče izdati vmesne zamudne sodbe. Izdati je treba zamudno sodbo in z njo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pri čemer se ugodi tožbenemu zahtevku v takem obsegu, kot izhaja iz tožbenih navedb, ki jih je treba šteti za resnične.
sporazumna razveza zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - določitev preživnine - stiki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka
Če izostane eden od vseh sporazumov, ki jih morata predlagatelja skleniti, da se njuna zakonska zveza lahko razveže po 64. členu ZZZDR, ni več pogojev za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Glede na to, da sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjeni zaradi nadomeščanja odsotne delavke, mu je druga pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala z vrnitvijo odsotne delavke.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 3, 3/2, 5, 48, 49, 49/2, 49.a, 49.b, 49.č.
javni uslužbenec – plača – prevedba
Treba je ločiti med prevedeno plačo delovnega mesta in prevedeno plačo javnega uslužbenca. Prevedena plača delovnega mesta je osnovna plača plačnega razreda, v katerega je uvrščen nominalni znesek osnovne plače iz prevedbe delovnega mesta, dočim predstavlja prevedena plača javnega uslužbenca osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je uvrščen nominalni znesek osnovne plače iz prevedbe javnega uslužbenca. V prevedbi se upoštevajo osnovni količnik delovnega mesta in pripadajoči dodatki, kot tudi količnik, ki ga je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem, ter dodatki, ki mu pripadajo.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadostuje, da je dokazana vsaj ena kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko sama zase utemelji takšno odpoved.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – delo s povečano nevarnostjo
Delo pri izterjavi računov za porabljeno električno energijo je delo s povečano nevarnostjo, ker so pri takem delu pogosta zmerjanja in verbalni napadi, pa tudi do fizičnega nasilja je že prišlo. Za škodo, ki je tožniku pri tem delu nastala, ker ga je oseba, ki ji je prišel izklopiti električno energijo, z roko udarila v obraz, tožena stranka objektivno odgovarja.
navedba prebivališča pritožnika – nepopolna pritožba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem
Če upnik kot udeleženec stečajnega postopka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ne navede svojega prebivališča, pritožba iz tega razloga ni nepopolna.
V skladu s pravnomočnim sklepom je bila nepremičnina prodana na javni dražbi dražitelju po izklicni ceni, zato pritožnik z nasprotovanjem določitvi višine izklicne cene in načina prodaje, ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem. Razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal po 6. odstavku 341. člena ZFPPIPP, pa ne uveljavlja.
ZPPSL člen 10, 11, 11/4. ZFPPIPP člen 121, 121/3, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2. OZ člen 93.
udeležba upnikov v stečajnem postopku – nično ravnanje organa stečajnega postopka – ničnost ravnanj organov stečajnega postopka – pravnomočen sklep o glavni delitvi – poplačilo na podlagi sklepa o glavni delitvi – neutemeljeno priznanje terjatve upnika – kršitev načela enakega obravnavanja upnikov v stečajnem postopku
Upniki stečajnega dolžnika se ne morejo poljubno udeleževati samega stečajnega postopka z različnimi predlogi in pobudami, ampak je njihova udeležba omejena na določena dejanja, ki morajo biti pravočasno opravljena.
pravno pomembna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega dejstva so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v 1. odstavku 55. člena ZIZ.
priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - dobroverna lastniška posest
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je v tem primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, še bolj okrepljeno, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
posojilna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja - pogodbene obresti
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, ali se je druga toženka v sporni posojilni pogodbi zavezala kot solidarni ali kot subsidiarni porok za obveznost glavnega dolžnika – prvega toženca. Navedeno je pomembno tudi zaradi presoje ugovora zastaranja, ki je bil izrecno podan tudi glede obveznosti druge toženke, o katerem pa sodišče prve stopnje sploh ni odločalo (odločalo je le o ugovoru zastaranja obveznosti glavnega dolžnika).
V urbanem okolju, celo ožjem mestnem jedru, vsak vpliv, ki izhaja iz sosednje nepremičnine in omejuje uporabo druge sosednje nepremičnine, še ni nedopusten,
nedopusten pa je lahko, če glede na naravo in namen nepremičnine presega krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo.
vročanje vabila – spremenjen naslov stranke – spor majhne vrednosti
Prejšnji zakoniti zastopnik tožene stranke je potem, ko je prejel preklic in vabilo za prvi narok za dne 5.3.2010, prvostopno sodišče dne 19.2.2010 pravilno obvestil, da je prišlo do spremembe lastništva in da je spremenjen tudi naslov tožene stranke, ki ni več na T. v Ljubljani, ampak na K. v Ljubljani. Predložil je tudi sklep o vpisu spremembe z dne 15.1.2010. Zato bi prvostopno sodišče moralo glede na spremembo naslova tožene stranke ponovno vročiti vabilo za prvi narok v SMV za dne 5.3.2010 tudi novemu lastniku in zakonitemu zastopniku tožene stranke na novem naslovu. Ker tega ni storilo, mu je dejansko odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo
Sprememba okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, do katere pride med postopkom, ne vpliva na pristojnost sodišča in ostane še naprej pristojno tisto, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo.
zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – trenutek ugotovitve višine obveznosti – izdaja poravnalne ponudbe
Od poteka izpolnitvenega roka je odvisen odgovor na vprašanje, kdaj zavarovalnica pride v dolžniško zamudo, katere posledica je tek zamudnih obresti. Uporaba 3. odstavka 943. člena OZ glede na to, da je tožena stranka obstoj in višino svoje obveznosti ugotovila, saj je dala poravnalno ponudbo, ne pride v poštev. Zgolj dejstvo, da se tožeča stranka ni strinjala z ugotovljeno višino škode, ne pomeni, da obstoj in znesek obveznosti zavarovalnice ni bil ugotovljen.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0060140
ZD člen 78, 78/2, 141, 163, 220, 222, 223. ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 81, 163. OZ člen 365, 369, 369/3. SPZ člen 29. ZPP člen 2, 3.
dediščinska tožba – napotitev na pravdo – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe – pretrganje zastaranja –vračanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – pasivna legitimacija – posest na denacionaliziranem premoženju – pridobitev posesti dediča
Enoletni zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena ZD je pretrgan z uredbo zapuščinskega postopka. To je tedaj, ko je zapuščinsko sodišče opravilo prvo uradno dejanje v postopku. V tem primeru zastaralni rok začne ponovno teči šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Ker se tožene stranke v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku niso sklicevale na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne morejo več uveljavljati v pravdi, ki teče na podlagi dediščinske tožbe, upoštevajoč zgolj njeno korektivno funkcijo (odprava kršitve dednih pravic tožečih strank).
Izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD za vložitev dediščinske tožbe ne pomeni obstoja procesne ovire za vložitev takšne tožbe.
Tožene stranke so na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji in sklepu o dedovanju postale solastnice spornega premoženja ex lege. Nastop „formalne“ oz. z zakonom izpostavljene posesti pa jim je omogočila določba 29. člena SPZ, po kateri pridobi dedič posest s trenutkom zapustnikove smrti.