ZUTD člen 164, 164/1, 164/2, 185, 185/2. URS člen 155. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za vpis v register - kršitev delavnopravne zakonodaje - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov - upravni spor - začasna odredba
Da bi se kot kršitev delovnopravne zakonodaje v smislu 2. alinee prvega odstavka 164. člena ZUTD lahko upoštevala zgolj takšna kršitev, ki je bila ovrednotena kot prekršek in za katero je bilo treba plačati globo, iz zakona ne izhaja.
ZUTD določbe, da učinkuje za nazaj, nima. V obravnavanem primeru tudi ne gre za situacijo, ko bi zakon spreminjajoče posegal v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Kvečjemu bi zato lahko šlo za primer t. i. neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Po presoji sodišča pa zakonodajalec ni prestopil dopustne meje glede kolizije med načelom zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načelom prilagoditve prava družbenim razmerjem. V konkretnem primeru javna korist in nastale družbenogospodarske razmere terjajo dosledno spoštovanje delovnopravne zakonodaje. Gre namreč za občutljivo dejavnost, pri kateri lahko prihaja do zelo velikih kršitev pravic delavcev, kar terja takojšnje ukrepanje ob vsaki kršitvi.
Predlog za izdajo začasne odredbe, tako iz drugega kot tudi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, je mogoče presojati le do trenutka izdaje pravnomočne odločbe o glavni stvari.
začasna odredba - vpis v register agencij za zagotavljanje dela - zavrnitev vpisa - težko popravljiva škoda
V svoji zahtevi tožnica zgolj pavšalno navaja, da je pri njej zaposlenih 50 ljudi, ki so skupaj s svojimi družinami odvisni od dela pri njej. Navaja, da ima poravnane vse obveznosti do države in delavcev. V primeru, da bo zagotavljala delavce drugemu delodajalcu, ne da je vpisana v register, je v prekršku in jo bodo oglobili. Tožnica po navedenem ni navedla okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo izvršitev izpodbijane odločbe, to je nevpis tožnice v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu, vplivala na njeno poslovanje in obstoj. To pa pomeni, da ni dokazana verjetnost nastanka težko popravljive škode, s čimer ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Tožnici je delovno razmerje pri delodajalki prenehalo avgusta 2008, kar je navedla sama v vlogi za odobritev BPP, delovno knjižico je prejela 6. 9. 2008. Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem, zato je ob upoštevanju dejanskih okoliščin primera, odločitev organa za BPP pravilna. Storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin s strani tožničine delodajalke ne vpliva na tek zgoraj navedenega roka.
ZZZPB člen 6, 6b, 6f, 6f/1, 6f/1-5. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 2, 2/1, 2/1-3, 3, 3/4, 4. ZZDT člen 4, 4/8.
agencija za zagotavljanje dela - izbris agencije iz registra agencij za zagotavljanje dela - opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu - tuji delavci
Tožeča stranka, vpisana v register agencij za zagotavljanje dela, je vseskozi dolžna upoštevati zakonske in podzakonske pogoje za vpis v register in samo delovanje, za kar pa je bilo v spornem primeru ugotovljeno, da niso bili upoštevani. Dejstvo je namreč, da spisovno izkazano delavci niso izpolnjevali zakonskih pogojev (4. člen ZZDT), glede na to, da gre za tuje delavce, s tem pa so bili tudi izpolnjeni pogoji za izbris iz registra agencij.
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-b. ZJU člen 24, 24/5. ZPP člen 19, 23, 23/1.
uvrstitev v plačilni razred - sklep o določitvi plače - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru gre za odločanje o pravici iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, saj je z izpodbijanima sklepoma odločeno o uvrstitvi tožnika v plačilni razred, pravica do plače pa je pravica iz delovnega razmerja. Za presojo zakonitosti tega sklepa pa je pristojno delovno sodišče.
Pri tožniku sta delavca iz Bolgarije opravljala dela, ne da bi imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali druge ustrezne pogodbe v skladu z ZDR. Prav tako tožnik delavca ni prijavil v invalidsko, pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti. Pogodbo o zaposlitvi je treba skleniti tudi v primeru preizkusnega dela v skladu s 9. in 10. členom ZDR.
ZPP člen 17, 19. ZJU člen 1, 22, 22/3, 24, 24/1, 24/5. ZObr člen 98, 100a.
stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - prerazporeditev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - začasna razporeditev vojaka
Po določilu 3. odstavka 22. člena ZJU so lahko posamezna vprašanja za pripadnike Slovenske vojske z zakonom drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. ZObr v določilu 100. a člena na specifičen način ureja postopek uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Za odločanje o teh pravnih sredstvih je pristojen minister, ki mora odločiti s pisnim aktom, ki mora imeti obrazložitev in pravni pouk. Ker zakonodajalec uporablja pojem pisni akt in ne upravna odločba, v predmetni zadevi ni pristojno upravno sodišče. Tudi specialno določilo, ki se nanaša na primer, ki ga uveljavlja v tožbi, ne določa, da se o začasni razporeditvi na drugo delo odloča z upravno odločbo. Določilo 98. člena ZObr namreč pravi, da se o začasni razporeditvi odloča z akti poveljevanja. Akti poveljevanja pa niso upravne odločbe.
ZSPJS člen 9, 10, 49c, 49c/4. ZUS-1 člen 64, 64/2.
državni pravobranilec - plača - prevedba v plačni razred - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Po določbi 4. odstavka 49. c člen ZSPJS se nominalni znesek osnovne plače funkcionarja, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona, prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije, kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Tožena stranka se nepravilno sklicuje na 9. člen ZSPJS, saj so določbe 9. člena ZSPJS namenjene urejanju razmerij, ki so na novo nastala že po uveljavitvi ZSPJS, medtem ko so prehodne določbe, kamor se šteje tudi 49. c člen zakona, namenjene določanju prehoda iz starega v nov plačni sistem.
URS člen 157, 157/1, 157/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
državni pravobranilec - plača državnega pravobranilca - znižanje plače državnega pravobranilca - delovni spor - stvarna pristojnost
V konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj iz 157. člena Ustave, ki upoštevaje načelo subsidiarnosti upravnega spora določa pristojnost upravnega sodišča za odločanje o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, kot tudi posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar le subsidiarno, in sicer v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretni zadevi ni podan pogoj odsotnosti drugega sodnega varstva, saj je tožnici, kljub napačnemu pravnemu pouku, zagotovljeno sodno varstvo pred krajevno pristojnim delovnim sodiščem v skladu z določilom 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Pri izpodbijani drugostopni odločbi tudi sicer ne gre za javnopravni in oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1, ampak gre za odločitev tožene stranke o pritožbi v zvezi z odločitvijo prvostopnega organa, ki neposredno vpliva na pravice tožnice iz naslova delovnega razmerja v svojstvu opravljanja funkcije državnega pravobranilca, ki so delovnopravne narave. Zoper tako odločitev pa je na podlagi 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče v individualnih delovnih sporih.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
državni pravobranilec - plača državnega pravobranilca - znižanje plače državnega pravobranilca - delovni spor - stvarna pristojnost
Tožnica uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi s pravico iz delovnega razmerja, zato je ta spor, glede na njegovo naravo, treba uvrstiti med individualne delovne spore.
Med strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka s pravnomočno odločitvijo pristojnega organa spoznana za odgovorno storitve prekrška iz 4. točke 1. odstavka 75. člena ZZasV. Torej so nastopile vse pravno-relevantne okoliščine, ki jih predvideva 3. odstavek 36b. člena ZZasV in na podlagi katerih je upravni organ izdal izpodbijano odločbo. Ker morajo biti za pridobitev licence kumulativno podani vsi pogoji iz 35a., 36., 36a., kot tudi posebni pogoji iz 36b. člena ZZasV, je za zavrnitev vloge tožeče stranke dovolj že to, da tožeča stranka ne izpolnjuje enega izmed posebnih pogojev iz 36b. člena.
ZJU člen 5, 16, 22, 24. ZSPJS člen 3.a, 22.a. ZDSS-1 člen 8. ZUS-1 člen 2.
plača iz naslova delovne uspešnosti - stvarna pristojnost
Glede dela plače iz naslova delovne uspešnosti lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti od pristojnega sodišča. Zakonodajalec v ZSPJS ni določil, katero je pristojno sodišče, ali delovno sodišče ali Upravno sodišče RS. Ker je z izpodbijanim aktom odločeno o pravici iz delovnega razmerja med tožnikom in njegovim delodajalcem (1. odstavek točka b. 5. člena v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZDSS-1) in ker izpodbijani akt ni upravni akt (2. člen ZUS-1), se je Upravno sodišče RS izreklo za stvarno nepristojno.
ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije - upravni spor
Za izdajo mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe, poleg tega se z njim še ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožnika. Mnenje ni bilo izdano v upravnopravnem razmerju, kar pomeni, da iz tega naslova mnenja ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZRud člen 99a/1, 115, 115/1-2, 84, 84/1, 99a, 99a/1, 115, 115/1-2, 84, 84/1, 99a. Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno-tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov člen 20, 20/3, 2, 5, 7, 20, 20/3, 2, 5, 7.
vpis v imenik - tehnični vodja rudarskih del - potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu - imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu
Ker so podatki o opravljenem strokovnem izpitu sestavni del vpisa v imenik (1. odstavek 99.a člena ZRud), postane predmet vpisa tudi podatek, za katero delovno mesto je bil opravljen. Zato ne drži ugovor, da v zakonu ni pooblastila, da se oseba vpiše v imenik za posamezno področje. Na podlagi opravljenega strokovnega izpita za vodjo strojne službe rudarskih del na površinskih kopih vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu za tehnično vodenje rudarskih del - kot tehnični vodja rudarskih del, ni mogoč.
ZPP člen 19, 23, 23, 19. ZPIZ-1 člen 103, 103. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5, 5/1, 5, 5/1, 5, 5/1.
stvarna pristojnost - podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 103. člena ZPIZ-UPB3. Predmet odločanja v tem sporu je torej vprašanje prenehanje delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delovne spore, to pa pomeni stvarno pristojnost Delovnega sodišča po točki a) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.
ZDSS člen 4. ZUS člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP člen 25, 25/2, 23/1, 24, 24/1, 19, 19/1, 23, 25, 25/2, 23/1, 24, 24/1, 19, 19/1, 23.
stvarna nepristojnost
Z vidika vprašanja pristojnosti je pravna narava prve točke izreka prvostopenjske odločbe v celoti v funkciji pravne narave nadaljnje vsebine izreka prvostopenjske odločbe, ki pa v preostalih točkah izreka ureja začasno razporeditev tožnika do ponovno opravljenega izpita in količnik za izračun tožnikove plače, kar je po mnenju Upravnega sodišča RS v pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v A po določilu 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Po ZID inšpektor za delo lahko samo pod taksativno določenimi pogoji izda upravno odločbo o zadržanju sklepa, ki zadeva delovno razmerje delavca. Ti pogoji so določeni v določilu 1. odstavka 15.b. člena ZID. Pojem "dokončnost sklepa" v določilu 1. odstavka 15.b. člena ZID je povsem nedvoumen in pravno določen. Ta pojem pomeni, da gre za sklep zoper katerega ni več pravnega sredstva v postopku varstva pravic delavcev na ravni podjetja.