zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - registrirana dejavnost
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka 6. 5. 2015 kot glavne dejavnosti ni imela registrirane dejavnosti posredovanja začasne delovne sile. Navedeno utemeljuje uporabo določbe tretjega odstavka 172. člena ZUTD. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je namreč odločilnega pomena ugotovitev, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti na dan izdaje izpodbijane odločbe.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 8, 9. ZDR-1 člen 4. 18.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugo pogodbeno razmerje - elementi delovnega razmerja - oprostitev plačila prispevkov
Iz vsebine 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in BIH smiselno izhaja, da je zakonodajalec s tem, ko je v 7. členu navedenega sporazuma navedel dve kategoriji oseb in sicer zaposlene osebe in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, zasledoval cilj, da pri nobeni od oseb, ki opravljajo delo ali dejavnost na ozemlju ene od teh dveh držav, ne bi prišlo do dvojnega plačevanja istih prispevkov in v tem smislu je treba tudi razlagati 7. člen navedenega sporazuma.
Za obstoj delovnega razmerja je odločilno predvsem, ali obstajajo elementi, kot so določeni v 4. členu ZDR-1, pri čemer samo ime pogodbe ne smelo biti ključnega pomena, še zlasti ne v konkretnem primeru, ko je potrebno upoštevati namen 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem naj bi za vse tiste, ki opravljajo delo v eni od držav pogodbenic, veljali predpisi tiste pogodbenice.
ZUTD člen 164, 164/1, 172, 172/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku člen 7, 10.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra
Pogoji za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev so predpisani v ZUTD. Izpolnjevanje kadrovskih, organizacijskih in prostorskih pogojev ter pridobitev bančne garancije se ne ugotavlja uradoma, temveč na podlagi dokazil, ki jih predloži delodajalec. Ker tožnica vseh zahtevanih dokazil iz 164. člena ZUTD ni predložila in torej ni izkazala izpolnjevanja pogojev, je nastopila situacija, ki je po zakonu razlog za odvzem dovoljenja oziroma za izbris iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izbris iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - prilagoditev spremenjenim zakonskim zahtevam
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik v register delodajalcev vpisan z odločbo z dne 8. 4. 2014. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bilo s tem odločeno o njegovi vlogi za vpis v register, ki jo je ministrstvo prejelo 6. 2. 2014, to je pred uveljavitvijo ZUTD-C. Glede na navedeno je organ po vpisu pravilno izvedel postopek, v katerem je preveril, ali se je tožnik prilagodil spremenjenim zahtevam, kar je bil pogoj za nadaljnje opravljanje dejavnosti. Ker o tem ni predložil zahtevanih dokazil, kar med strankama niti ni sporno, je ravnal v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZUTD-C in izdal izpodbijano odločbo.
upravni spor - stvarna pristojnost - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predmet odločanje v tem sporu je torej vprašanje prenehanja delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delavne spore.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev - bančna garancija - izbris iz registra
Delodajalci za zagotavljanje dela delavcev, ki so bili na dan 1. 3. 2014 vpisani v register, v 3 mesecih od uporabe zakona (ta se je pričel uporabljati s 1. 3. 2014) ministrstvu predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti. Ta obvezna dokazila so predpisana v 164. členu ZUTD. Med strankama ni sporno, da tožeča stranka bančne garancije v višini 30.000 EUR kot enega izmed pogojev toženi stranki ni predložila. Ministrstvo po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti delodajalcu in ga izbriše iz registra ali evidence, med drugim tudi, če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD. Med temi pogoji pa je določeno tudi, da mora tožeča stranka toženi stranki predložiti tudi bančno garancijo najmanj v višini 30.000 EUR. Nesporno pa slednjega pogoja ni izpolnila. Pogoji za opravljanje dejavnosti iz 164. člena ZUTD so določeni tako, da mora delodajalec, v kolikor želi opravljati dejavnost, izpolnjevati vse predpisane pogoje in ne le posamezne izmed njih ves čas opravljanja dejavnosti. V obravnavanem primeru ne gre zgolj za varovanje pravic tožeče stranke, pač pa tudi za varovanje pravic uporabnikov storitev tožeče stranke, zagotavljanja pravne države in javnega interesa kot takega. V zadevi gre za občutljivo dejavnosti, pri izvajanju katere lahko prihaja do velikih kršitev pravic delavcev. To pa terja takojšnje ukrepanje ob vsaki kršitvi oziroma ugotavljanju neizpolnjevanja pogojev.
stvarna pristojnost - dopis sodnega sveta - prenehanje sodniške funkcije - drugo sodno varstvo
Za tožnico je sporno to, da ne more opravljati dela na Okrožnem sodišču zgolj na podlagi obvestila in, da je bila odjavljena iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Po presoji sodišča je sodno varstvo pri tovrstnih zahtevkih zagotovljeno v delovnem in socialnem sporu.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa
Tožnik z delavcem pred nastopom dela ni podpisal pisne pogodbe o zaposlitvi in mu ni uredil prijave v socialna zavarovanja iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena ZPDZC. Glede na ugotovljene nepravilnosti je tožniku izrečen ukrep v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 17. člena in v skladu z 17a. členom ZID. Na kraju samem je bila izdana ustna odločba na podlagi prvega odstavka 18. člena ZID in nato na podlagi drugega odstavka 18. člena ZID izdana pisna odločba.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izbris iz registra - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - skrajšani postopek
Če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD, ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence. Odločitev toženke je pravilna, saj tožnik kadrovskega pogoja ne izpolnjuje (več).
Glede na to, da tožnik s svojimi pavšalnimi oziroma neizkazanimi ugovori (zlasti v delu, ko navaja, da izpolnjuje vse pogoje oziroma da direktorica podjetja izpolnjuje zahtevani kadrovski pogoj) ni uspel izpodbiti ugotovljenih dejstev, je imel organ v skladu s 144. členom ZUP podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke.
inšpekcijski postopek - opravljanje dela na črno - prepoved opravljanja dela na črno - nakup in prodaja rabljenih vozil
Tožnik se je ukvarjal z nakupi in prodajami rabljenih osebnih motornih vozil, torej z dejavnostjo, ki je ni imel registrirane. Iz dejanskega stanja podrobno izhaja, na kakšen način je kupoval vozila, ki jih je registriral na svoje ime in za katere je v postopku ugotovljeno, da jih ni nabavljal za svoje potrebe. V teh primerih je šlo za opravljanje neregistrirane dejavnosti preprodaje motornih vozil, saj je razvidno, da je tožnik vozila že po kratkem časovnem obdobju prodal naprej drugim fizičnim osebam.
imenovanje v naziv - premestitev na delovno mesto nižjega kariernega razreda - soglasje k premestitvi
V zadevi ni sporno, da je bila tožniku ponujena premestitev na delovno mesto svetovalca (omenjeni naziv je naziv prvega nižjega kariernega razreda glede na naziv višjega svetovalca - drugi odstavek 85. člena ZJU) in da je tožnik to premestitev z dnem 28. 3. 2013 sprejel. Kot poudarja pritožbeni organ, tožnik pa tega ne izpodbija, je bil namreč o tem sklenjen dodatek št. 5 k pogodbi o zaposlitvi.
Ali tožnik dejansko opravlja dela, ki so v skladu z opisom delovnega mesta, na katerega je bil premeščen, ni predmet tega upravnega spora.
v obravnavani zadevi gre za spor glede prenehanja delovnega razmerja sodnika. Za odločanje o prenehanju delovnega razmerja pa je po točki a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu
Delovnopravna zakonodaja iz 164. člena ZUTD predstavlja predpise v smislu 1. člena ZID, zato je pravilno stališče toženke iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da ne zajema zgolj ZDR, ampak tudi področje varnosti in zdravja pri delu, pri čemer sodišče dodaja, da je to področje še bistveno širše. Ker organ pri vsaki od inšpekcijskih odločb IRSD, na katere se je skliceval, navaja, zaradi kršitev katerega zakona je bila odločba izdana, se je s tem opredelil tudi do navedenega vprašanja.
ZSPJS člen 7. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4, 4/2, 6. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 7.
dodatek za povečan obseg dela - pravna podlaga za določitev dela plače za delovno uspešnost - izredna pravna sredstva
Odprava pravnomočnega sklepa v izpodbijanem sklepu ne temelji na izrednem pravnem sredstvu, iz razlogov pa ne izhajajo okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo uporabo. Veljavnost pravnomočnega posamičnega akta ne preneha z razveljavitvijo abstraktnega pravnega akta, na katerem temelji. V določbah ZSPJS in Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) sodišče ne najde pravne podlage za odpravo sklepa, izdanega na podlagi razveljavljene Uredbe o delovni uspešnosti iz leta 2006.
Z odpravo izpodbijanega sklepa se sodišče ne opredeljuje do vprašanja upravičenosti tožnika do mesečnega dodatka za povečan obseg dela po začetku uporabe Uredbe/08. Navedena uredba se je začela uporabljati z dnem obračuna plač na podlagi ZSPJS (7. člen), skladno s 7. členom Uredbe/06 pa se dodatki za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno obremenjenost v višini, določeni s to uredbo, izplačujejo do začetka izplačevanja plač javnim uslužbencem v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Z izpodbijanim sklepom je tožniku izrečena prekinitev pogodbe o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij iz naslova regijske štipendijske sheme za Dolenjsko s posebej izdanim zahtevkom za vračilo štipendije in amortizacijskim načrtom za vračilo dela sofinanciranih EU sredstev iz naslova pogodbe o štipendiranju, medtem ko je delodajalec prost vseh pogodbenih obveznosti. Ker gre za spor o kadrovski štipendiji v smislu točke f) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, je za odločanje pristojno Delovno sodišče.
ZID člen 17, 17/1, 17/1-4. ZPDZC člen 5, 5/1, 5/1-1. ZZDT-1 člen 6, 6/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - delo v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev
Inšpektorica za delo je ob inšpekcijskem pregledu dne 20. 4. 2012 v prodajalni in pekarni ugotovila, da je delavec opravljal delo peka, čeprav ni imel delovnega dovoljenja, pogodbe o zaposlitvi ter prijave v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Tožena stranka je zato tožeči stranki utemeljeno in skladno z določbami, ki jih navaja v izpodbijani odločbi, izrekla ukrep prepovedi opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev.
vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu - pogoji za vpis v imenik
Katera so rudarska dela in kateri projekti se štejejo za rudarske projekte opredeljuje 2. člen ZRud-1, vendar iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj se dela, ki izhajajo iz podjemne pogodbe, ne štejejo med storitve tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov oziroma njihovega revidiranja. Izpodbijana odločba je zato v bistvenih elementih ostala neobrazložena, kar pomeni, da je ni mogoče preizkusiti.
ZID člen 15, 15/1. ZDR člen 143, 143/3, 227, 227/2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - inšpekcijski zavezanec
Sodišče se pridružuje ugotovitvi upravnega organa druge stopnje, da je izpodbijana odločba izdana pravilnemu zavezancu, ne glede na to, da je je v izreku za zavezancem v oklepaju navedena še poslovna enota. Ta navedba namreč v ničemer ne vpliva na sicer pravilno navedbo tožnice kot zavezanke. Tudi sicer pa tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi sama navaja, da je kot delodajalka zavezanka v tem postopku, razlogov, zaradi katerih izpodbijane odločbe kljub temu ne bi mogla izvršiti, pa ne navede.
ZDDS-1 člen 5, 5/1, 5/1-h. ZIKS člen 45, 48, 54, 54/2, 54/3, 57, 57/1. ZPP člen 23, 23/1. Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov člen 23, 23/1, 25.
delo obsojenca - pravice obsojenca v zvezi z opravljanjem dela - plačilo - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnik s tožbo uveljavlja sodno varstvo pravice do varstva osebnosti in dostojanstva med odvzemom prostosti in izvajanjem kazni ter plačilo neizplačanega zneska, vse v zvezi z delom, ki ga opravlja kot obsojenec v JGZ. Sodno varstvo pravic obsojencev v zvezi z opravljanjem dela je zagotovljeno pred delovnim sodiščem in to sodno varstvo izključuje upravni spor.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZSPJS člen 5, 5/1. ZDR člen 127.
državni pravobranilec - plača državnega pravobranilca - znižanje plače državnega pravobranilca - stvarna pristojnost - delovni spor -
Ob upoštevanju določb ZSPJS in ZDR je med predmete spora v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja, upoštevaje tudi sistematiko ZDR, treba šteti plačo kot celoto, torej vse njene sestavine (tako osnovno plačo, kot tudi dodatke in delovno uspešnost) ter njeno višino, na kar pa vpliva tudi uvrstitev v plačni razred. Za presojo zakonitosti takšne odločitve pa je tožnici zagotovljeno sodno varstvo pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem v Celju.