ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. ZIUOOPE člen 16, 16/3.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - neobrazložena odločba
Toženčev zaključek, da se tožnici pravica do subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa ne prizna za pri njej zaposlena A. A. in B. B., ker se subvencionirane zaposlitve izključujejo z interventnimi zakoni, bi moral namreč temeljiti na navedbi konkretnih pravnih (zakonskih) norm, ki izključujejo hkratno prejemanje subvencije v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa za posameznega zaposlenega delavca (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - prepozna vloga - tek roka - subvencija - instrukcijski rok
Sodišče ugotavlja, da je z zakonom predpisani rok za oddajo vloge za dodelitev subvencije, ki jo uveljavlja tožnica, 15 dni od odreditve skrajšanega delovnega časa. Med strankama sicer ni sporno, da je aplikacija za vložitev vloge za dodelitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom (na toženčevem Portalu za delodajalce) na voljo šele od 12. 6. 2020, vendar pa je, ne glede na navedeno, tožnica vlogo (kot nenazadnje v tožbi sama izrecno navede) tudi po presoji sodišča vložila prepozno.
V zvezi s tožbenimi navedbami, da bi toženka o tožničini vlogi morala odločiti v 15-dneh, pa je treba pojasniti, da gre pri roku, ki ga določa tretji odstavek 16. člena ZIUOOPE, za rok, ki je po svoji pravni naravi instrukcijski rok. Gre namreč za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Prekoračitev tovrstnih rokov pa na nadaljnji potek postopka oziroma na odločitev v postopku ne vpliva, kolikor zakon izrecno ne določa drugače.
začasno čakanje na delo - bistvena kršitev določb postopka - nadomestilo plače - COVID-19 - dodelitev subvencije - plačilo davkov in prispevkov - neobrazložen sklep
V tem upravnem sporu se presoja s tožbo izpodbijani sklep, s katerim je toženec sprejel odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je glede tega navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnica na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena, kar pomeni, da obrazložitev sklepa nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke (ne glede na to, kako je akt poimenovan), mora vsebovati.
zdravstvena dejavnost - ukrep delovnega inšpektorja - nadurno delo
Namen posebne ureditve nadurnega dela v zdravstveni dejavnosti je v sami naravi dela zaposlenih, kjer je (bolj kot v ostalih dejavnostih) v ospredju javni interes (skrb za zdravje bolnikov), ki (upoštevaje načelo sorazmernosti) opravičuje za to kategorijo zaposlenih drugačno ureditev nadurnega dela, kot velja za ostale zaposlene. Upoštevaje tako logično, sistematično kot tudi jezikovno razlago predpisov, je mogoče zaključiti, da za zaposlene v zdravstveni dejavnosti velja zgolj tedenska in ne tudi mesečna in letna omejitev nadurnega dela.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - javna dela - dodatek na delovno dobo
Dodatek za delovno dobo je zakonska pravica, ki jo ureja ZDR-1, in pripada vsem zaposlenim delavcem, tudi tistim, ki so vključeni v javna dela. ZUTD pri določitvi plačila udeležencem javnih del za delo, ki ga opravljajo v programu javnih del, uporablja pojem plača, kar pomeni, da udeležencu javnih del pripada plača (kar je osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki). ZUTD dodatka za delovno dobo za udeležence javnih del ne izključuje.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 4, 4/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - gradbišče - varstvo pri delu - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - nesreča pri delu
Kolikor bi uredbodajalec imel namen določiti, da je izdelava varnostnega načrta potrebna na vseh začasnih in premičnih gradbiščih, kar bi izhajalo iz obrazložitve pritožbene odločbe, bi moralo biti to po mnenju sodišča posebej določeno oziroma bi morala biti takšna določba umeščena posebej, ne pa v poglavje, ki kot rečeno ureja posebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, na katerih dela izvaja ali je predvideno, da bo dela izvajalo dvoje ali več izvajalcev.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - ustna odločba - pisna odločba
Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora. Zato je za izdajo izpodbijane odločbe nepomembno, ali je tožeča stranka še pred njeno izdajo izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1.
ZDR-1 člen 35, 45, 142, 142/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2. ZVZD-1 člen 10, 11, 12.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo - prisotnost na delu
Za ugotovitev, ali je delavčevo opravljanje dela šteti v delovni čas, je med drugim ključnega pomena tudi, ali je delavec na delovnem mestu fizično prisoten ali ne, in da v bistvu ugotovitev fizične prisotnosti pomeni, da je treba, ne glede na to, da delavec v tem času ne opravlja dela, takšno prisotnost vračunati v delovni čas.
Obveznosti delodajalca in obveznosti delavca, tudi obveznost delavca iz 35. člena ZDR-1, ki delavca zavezuje k spoštovanju in izvajanju predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, po presoji sodišča potrjujejo stališče, da je čas priprave na delo, ki je namenjen zagotovitvi varnih delovnih razmer, čas, ki ga je treba v smislu prej pojasnjene razlage Sodišča EU uvrstiti v efektivni delovni čas, ker gre za izpolnjevanje delavčeve obveznosti v smislu določb ZDR-1 in ZVZD-1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - poškodba pri delu - efektivni delovni čas
Sodišče ugotavlja, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je delavkino poškodbo opredelil kot nezgodo pri delu, pravilna. Temelji namreč na določbi petega odstavka 154. člena ZDR-1, ki določa, da je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Navedeno pomeni, da se je poškodba zgodila v delovnem času. Na ugotovitev, da gre za delovno nezgodo, po presoji sodišča nadalje vpliva tudi nesporno dejstvo, da se je poškodba (med delovnim časom) zgodila v nadzorovanem in (tudi) za namen kajenja uporabljenem prostoru.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja
Podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, v razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema pa gre za isto fizično osebo, zato se tudi formalni status s. p. in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v ZGD-1. Zato vsakič, ko posameznik kot s. p. opravlja delo, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, ni ovire za ugotovitev kršitve iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Tožena stranka je ocenila, da je predlog za odlog izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa utemeljen, in sicer za čas do vročitve drugostopenjske odločbe. Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da tako opredeljen rok za odložitev izvršbe ni določljiv in zato ni zakonit. Čas, za katerega se odlaga izvršba ukrepa po določbi 22. člena ZID-1, namreč ni rok po določbah ZUP, zato ni razloga, da ne bi bil določen opisno.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dela - neposredna nevarnost - ustna odločba - pisna odločba
Čeprav je tožnik še pred izdajo izpodbijane odločbe izpolnil obveznosti, ki mu jih je z ustno odločbo na kraju samem izrekel inšpektor dela, je inšpektor ravnal pravilno in skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZID-1, ko je izdal pisno odločbo, ki pomeni le pisni odpravek ustno izrečenih ukrepov z utemeljitvijo.
Tožeča stranka izpodbija odločitev svojega delodajalca v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na obračun in plačilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Gre torej za zahtevek iz naslova pravic iz delovnega razmerja, v sporih v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa je v skladu s točko b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - pogodba civilnega prava - jezik v postopku
Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da je proizvodni proces izdelave sladoleda enoten in medsebojno povezan, tako da ne dopušča fizične ločitve pakiranja sladoleda od drugih faz v proizvodnji, ugotovitve ob inšpekcijskem pregledu pa tudi kažejo, da so tako delavci tožeče stranke kot tudi delavci družbe A., d.o.o. opravljali delo na isti delovni opremi, pa četudi je bila ta formalno oddana v najem tožeči stranki.
Organ je dolžan udeleženca postopka poučiti o pravici do tolmača, če ve, da ta ne razume slovenskega jezika. Organ pa to lahko ve, kadar udeleženec to sam pove oziroma če organ to ugotovi glede na konkretne okoliščine vodenega postopka. V obravnavanem primeru bi torej C.C., kolikor ne bi razumel slovenskega jezika in vprašanj, ki so mu bila postavljena, to lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, pa tega ni storil, dejstvo pa je, da je komunikacija z inšpektorico potekala brez težav.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - podjemna pogodba
Sodišče navodil in nadzora, kot izvajanje Koncesijske pogodbe, po kateri mora tožeča stranka zagotavljati vodenje pristanišča, koordinacijo dejavnosti za nemoteno opravljanje prekladalnih storitev, skladiščenje in hrambo ter notranje premike blaga znotraj pristanišča, kot tudi druge aktivnosti, ki se nanašajo na varovanje pristanišča, varstvo in zdravje pri delu ter varstvo okolja, ne šteje kot delo pod nadzorom oziroma po navodilih v smislu prvega odstavka 163. člena ZUTD.
Delo delavcev je treba ocenjevati po dejanski vsebini medsebojnih razmerij in ne zgolj po vsebini pogodbe. Sodišče v tem delu soglaša s toženo stranko, da je tožeča stranka, kljub drugačnim določilom pogodbe, izvajala nadzor in dajala navodila delavcem družbe A., d.o.o. tudi glede izvedbe storitve.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - skrajšani ugotovitveni postopek
Delodajalec mora vse pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti; v takem primeru pa zaslišanje stranke, v skladu z določbo 144. člen ZUP, ni potrebno, saj zaslišanje tožnika na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, ne bi moglo vplivati.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - načelo zaslišanja stranke - javna listina - bistvena kršitev pravil postopka
Ko gre za ZUP, tretji odstavek 9. člena lahko napotuje le na 144. člen (skrajšani ugotovitveni postopek), ki določa pogoje, pod katerimi je odločbo dopustno izdati brez zaslišanja stranke. Stališče tožeče stranke, da v obravnavani zadevi ti pogoji niso bili izpolnjeni, je po presoji sodišča utemeljeno in mu tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne ugovarja. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v nižji naziv - sodna odločba
Zakonitost tožnikove razrešitve iz prejšnjega naziva in imenovanja v nov naziv, je odvisna izključno od zakonitosti njegove premestitve na drugo delovno mesto. Opravljena premestitev oziroma presoja njene zakonitosti je samostojna dejanska in pravna celota, ki po ustaljeni sodni praksi sodi v pristojnost delovnega sodišča, zato je tožnik zakonitost sklepa o premestitvi utemeljeno izpodbijal pred Delovnim in socialnim sodiščem. Iz pravnomočne sodbe tega sodišča z dne 25. 2. 2016 sledi, da je bil tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval razveljavitev opravljene premestitve, zavrnjen, kar pomeni, da je bila odločitev o tožnikovi premestitvi spoznana za zakonito.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnik je dolžan v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj verjetno izkazati. Z izdajo začasne odredbe se namreč preprečuje le škoda, ki bi nastala tožniku izključno zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki je ob uspehu s tožbo glede na okoliščine konkretnega primera ali po naravi zadeve, po izvršitvi izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti ali pa bi bila vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo odločbe, otežkočena.