COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - rok - rok za vložitev vloge - materialni rok - materialni prekluzivni rok
Rok iz prvega odstavka 74. člena ZZUOOP je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljavljati pravico do povračila nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo in je torej materialni rok. Ker zakon ne določa, da bi se ta rok upošteval le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim pretekom preneha pravica uveljavljati povračilo nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Ker s pretekom roka ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.
ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3, 19, 19/7. ZUP člen 214, 214/1.
COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa sedmi odstavek 19. člena ZIUPGT (vsebine zahtevka za delno povračilo nadomestila plače in njegovih prilog ter razlogov za zavrnitev zahtevka za povračilo), zaradi česar je izpodbijani sklep v tem delu neobrazložen. Tožena stranka svoje odločitve ne more obrazložiti le s prepisom zakonskega besedila, brez opredelitve do konkretnega dejanskega stanja.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - pogoji za priznanje pravice - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Ker iz obrazložitev upravnih aktov ni mogoče ugotoviti, katere delavce je tožena stranka upoštevala pri izdaji upravnega akta, iz katerega razloga ti delavci niso opravljali dela ter kolikšni zneski pomoči so bili odmerjeni za posameznega delavca ter posledično koliko prejete pomoči in iz katerega naslova ter za katerega delavca mora tožeča stranka vrniti, je upravna odločba ostala neobrazložena.
ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3, 19, 19/7. ZUP člen 214.
COVID-19 - izplačilo plač - pravica do izplačila - pogoji za priznanje pravice - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Obrazložitev ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa sedmi odstavek 19. člena ZIUPGT (vsebine zahtevka za delno povračilo nadomestila plače in njegovih prilog ter razlogov za zavrnitev zahtevka za povračilo), zato je izpodbijani sklep v tem delu v celoti neobrazložen. Toženka svoje odločitve ne more obrazložiti le s prepisom zakonskega besedila, brez opredelitve do konkretnega dejanskega stanja.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja le, da pogoj za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače, določen v 3. alineji prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, ni izpolnjen. Gre za zgolj pavšalno navajanje pravne podlage, zaradi česar izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen.
COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - neobrazložen sklep - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla svojo odločitev, da tožniku ne gre pravica do uveljavljanja subvencije po ZZUOOP. Kot temelj svoje odločitve je organ prve stopnje sicer navedel peti odstavek 74. člen ZZUOOP. Izpodbijani sklep posledično ni obrazložen na način, kot to zahteva ZUP v prvem odstavku 214. člena.
COVID-19 - epidemija - interventni ukrepi - sofinanciranje iz javnih sredstev - nadomestilo plače - karantena - rok za vložitev vloge
Rok iz prvega odstavka 17. člena ZUIPDV je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem, ki jim je bila odrejena karantena. Gre torej za materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica ugasne. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude. Med strankama v postopku je sporen začetek teka tega roka. Iz zakona izhaja, da je treba vlogo za uveljavitev pravice vložiti v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Upoštevaje jezikovno razlago predpisa, je treba po presoji sodišča šteti, da začne rok za uveljavitev pravice teči od prvega dne odsotnosti delavca, ki mu je bilo (četudi s kasneje izdano odločbo za nazaj) omejeno gibanje zaradi visoko tveganega stika s povzročiteljem nalezljive bolezni.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - neplačane davčne obveznosti - napačna uporaba materialnega prava
Tako prvostopenjski, kot tudi drugostopenjski organ sta pri svojem odločanju o tožnikovi upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plač uporabila le del prvega stavka prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Zadovoljila sta se zgolj z ugotovitvijo, da tožnik ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, prezrla pa sta drugi pogoj za to, da se delodajalcu odreče pravica do povračila izplačanih nadomestil plač, tj. da morajo biti neplačane obveznosti zapadle na dan vložitve vloge. Zato relevantni materialni predpis v konkretnem primeru ni bil v celoti uporabljen.
COVID-19 - interventni ukrepi - delo s skrajšanim delovnim časom - rok za vložitev vloge - vezanost organa na pravno stališče sodišča
Tožena stranka je odločitev sprejela v ponovljenem postopku, potem ko je naslovno sodišče s sodbo I U 1637/2020-10 z dne 8. 7. 2021 odpravilo sklep tožene stranke. Presodilo je, da je v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE sicer res določeno, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, vendar je ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti najpozneje do 10. 12. 2020, zato je bila vloga, ki jo je tožnik vložil 2. 7. 2020, pravočasna.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače
Določbo drugega odstavka 45. člena ZDUOP je treba razlagati tako, da je v primeru podaljšanja ukrepa mogoče pravočasno vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače vložiti le, kadar je vložena v roku osmih dni šteto od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Po presoji sodišča je namreč pravočasna le tista vloga, ki je podana v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo ter je hkrati v primeru podaljšanja ukrepa podana najkasneje do 30. 6. 2021.
Pravočasnosti vloge (68. člen ZUP) ni mogoče enačiti z nepopolno vlogo v smislu 66. člena ZUP. Nepravočasnost vložitve vloge ni odpravljiva, medtem ko je nepopolnost vloge odpravljiva na način, ki ga predpisuje 67. člen ZUP.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - prepozna vloga - tek roka - pravočasnost vloge
Rok za vložitev vloge po prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE je sicer res 15 dni po odreditvi skrajšanega delovnega časa, vendar pa je ZIUPDV v prvem odstavku 38. člena od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Tako se je tudi rok v obravnavanem primeru iztekel 10. 12. 2020 in ker je tožnik vlogo vložil 3. 12. 2020, kar med strankama postopka ni sporno, je bila torej vloga vložena znotraj roka, določenega s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV, in tako pravočasna.
Izpodbijani sklep ne vsebuje nobene navedbe glede pravne podlage, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, da tožnici ne gre pravica do delnega vračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo po ZDUOP.
COVID-19 - interventni ukrepi - delo s skrajšanim delovnim časom - neobrazložen sklep - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla svojo odločitev, da tožnici ne gre pravica do uverljavljanja subvencije po ZIUOOPE. Iz uvoda sklepa je sicer razvidno, da je odločila na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZIUOOPE. Zaključka, da tožnici pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne pripada za pri njej zaposlena delavca, ker ima zanju sklenjeni pogodbi o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov APZ, namreč ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, pravne podlage, na katero je oprl tako presojo niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.
ZZUOOP člen 74, 74/1, 74/2, 74/2-1. ZUP člen 9, 10.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - uradna evidenca - načelo proste presoje dokazov - načelo zaslišanja strank
Podatki iz uradnih evidenc vzpostavljajo zgolj eno od podlag, ki organu omogoča, da odloči v upravni zadevi. Stranka pa lahko dokazuje nasprotna dejstva, ki jih mora organ presoditi po načelu proste presoje dokazov. Tega nista izvedla ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ, s čimer sta zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ki ju tožnica smiselno uveljavlja s tožbenimi navedbami, da je organ v upravnem postopku ni niti poskusil kontaktirati glede dodatnih pojasnil, ob okoliščini, da je iz priloženih dokazil razvidno, da izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - pravočasnost vloge - tek roka - instrukcijski rok - prekluzivni rok
Rok, določen v tretjem odstavku 16. člena ZIUOOPE, ni prekluziven, temveč instrukcijski, saj gre za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Prekoračitev tovrstnih rokov pa po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji potek postopka ne vpliva, kolikor zakon izrecno ne določa drugače.
COVID-19 - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - neobrazloženost odločitve
Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa o zavrnitvi delnega povračila izplačanih nadomestil plač za delavko bistveno pomanjkljiva, saj ni navedena materialnopravna podlaga za tako odločitev, pač pa se je prvostopenjski organ zgolj skliceval na mnenje Ministrstva, ne da bi svojo odločitev utemeljil z določbami relevantnih predpisov in ne da bi to mnenje pred odločitvijo vročil tožniku in mu dal možnost, da se o njem izjavi.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - pogoji za priznanje pravice - rok za vložitev - prekluziven rok
Rok iz devetega odstavka 74. člena ZZUOOP je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. To je torej materialni rok. Zakon ne določa, da bi se ta rok upošteval le na ugovor. Gre torej za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim pretekom pravica preneha. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1, 19, 19/7.
COVID-19 - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - neobrazložena odločba
Zaključek, da tožnici opravljanje gospodarske dejavnosti Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic (47.990) v obdobju, za katero uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače, s predpisi Vlade Republike Slovenije ni bilo omejeno ali onemogočeno (in da zato ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT), bi moral namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, dokazih in razlogih, odločilnih za presojo posameznih dokazov, ter pravnih razlogih za odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP), v izpodbijanem sklepu pa gre za popolno odsotnost take vsebine v obrazložitvi.
Kdaj in koliko časa v obdobju od 2. do 9. 11. 2020 portal za oddajo vlog delodajalcev zaradi tehničnih težav ni deloval, po presoji sodišča nista relevantni vprašanji. Sodišče namreč meni, da bi moral spletni portal prvostopenjskega organa, namenjen oddaji vlog delodajalcev, nemoteno delovati ves čas teka tega roka. Na podlagi prvega odstavka 74. člena ZZUOOP namreč delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži (lahko le) v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Po presoji sodišča bi organ ob ugotovitvi, kot v tem primeru, (občasno) nedelujočega portala, moral določbo prvega odstavka 74. člena ZZUOOP ustavnoskladno razlagati tako, da se tudi po izteku osemdnevnega roka vloženo vlogo šteje kot pravočasno, saj bi sicer šlo, kot tožnik tudi navaja, za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), kajti rok, določen v prvem odstavku 74. člena ZZUOOP, je materialni prekluzivni rok, s potekom katerega pravica delodajalca po zakonu (v celoti) preneha.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - neobrazložena odločba
Zaključek, da tožnici opravljanje gospodarske dejavnosti v obdobju, za katero uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače, s predpisi Vlade Republike Slovenije ni bilo omejeno ali onemogočeno, bi moral namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, dokazih in razlogih, odločilnih za presojo posameznih dokazov ter pravnih razlogov za odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP), v izpodbijanem sklepu pa gre za popolno odsotnost take vsebine v obrazložitvi.