ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti za uspešno izvedbo kazenskega postopka - pripor - priporni razlogi - ponovitvena nevarnost - utemeljenost suma - varnost ljudi
1) Varnost ljudi ni ogrožena le v primeru, če je ogrožena njihova telesna integriteta, temveč tudi v primeru ogroženosti njihovega premoženja.
2) Zagovornika obdolženca sicer upravičeno opozarjata na tiste razloge sklepa pritožbenega sodišča, kjer je navedeno, da je obdolženec predmete, katere si je s kaznivimi dejanji prilastil, prodal, da bi na tak način prišel do denarja. Taka obrazložitev vsebuje zaključek, da je obdolženec kaznivi dejanji storil, tak zaključek pa lahko vsebuje le sodba, s katero bi bil obdolženec spoznan za krivega storitve teh kaznivih dejanj, vendar pa zato ne gre za bistveno kršitev kazenskega postopka, ki bi vplivala na zakonitost odločbe, saj se sme po določilu drugega odstavka 201. člena ZKP pripor odrediti, če je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ta pa je bil v tem primeru ugotovljen že s sklepom o preiskavi.
ZDen člen 3, 3/1-9, 5, 9, 9/1, 15, 60, 60/1, 61, 61/2.ZUP člen 125, 125/2.
denacionalizacija stavbnih zemljišč
Po ZTLR, ZPN in ZPDS se je s prenosom lastninske pravice (v konkretnem primeru etažne lastnine) na objektu, ki je bil zgrajen na družbenem zemljišču, preneslo tudi stavbišče in funkcionalno zemljišče.
Po določbah 124. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list bivše federacije, št. 84/89) in naslednjih členov navedenega predpisa, lahko upnik s tožbo zoper stečajnega dolžnika zahteva ugotovitev zgolj svoje terjatve, ta pa je potem predmet glavnega razdelitvenega naroka, ki se opravi v stečajnem postopku.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v stvari ni pravnomočne odločbe, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave in zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
napredovanje v naziv - kršitev pravil postopka - obrazložitev
Upravni organ ni upošteval pravil postopka v odločbi o imenovanju v naziv, če se v njeni obrazložitvi sklicuje le na "predlog" ravnatelja o zavrnitvi zahteve stranke, ne da bi v njej konkretno navedel, katerih vsebin dela oz. meril, opredeljenih v pravilniku, stranka ne izpolnjuje oz. ne izpolnjuje v taki meri, da bi izpolnjevala pogoje za pridobitev zahtevanega naziva. "Predlog" ravnatelja kot vprašanje postopka, opredeljen le v podzakonskem aktu (pravilniku) brez podlage v zakonu, upravni organ v postopku upošteva lahko le kot "mnenje", ki za organ ni obvezujoče, ne pa kot "predlog", ki je po pravilih postopka za organ obvezujoč.
zakup - uporaba posebnih predpisov - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje
Toženka je prenehala uporabljati garsonjero zaradi preselitve v dodeljeno sporno stanovanje (kakršen primer je predvidevala 3. točka 7. člena zakupne pogodbe). Ker so bili pogodbeno dogovorjeni pogoji za prenehanje zakupnega razmerja, bi lahko to razmerje prenehalo le, če bi bila toženkina preselitev v sporno stanovanje pravno veljavna (ali če bi nastopil kakšen drug pogodbeno dogovorjen razlog za prenehanje zakupnega razmerja). Glede na to, da je toženka prenehala uporabljati garsonjero zaradi preselitve v sporno stanovanje, ta preselitev pa ni bila opravljena na podlagi veljavne pravne podlage, prenehanja uporabe garsonjere ni mogoče šteti za prenehanje zakupnega razmerja. Neveljavni pravni naslov je bil res razlog, tako za vselitev v novo stanovanje, kot tudi za izselitev iz garsonjere. Ob takem pravnem stanju je zato tožnica dolžna izročiti toženki garsonjero, ki jo je pred tem zasedala oziroma drugo enakovredno stanovanje (katerega uporaba bo temeljila na zakupni pogodbi z dne 14.3.1989).
Upravni organ je s tem, ko je zahtevo za priznanje modela oz. vzorca s sklepom vrnil vložniku, ker naj bi bila ta podana na neveljavnem obrazcu UVILM-1, kršil določbo 2. odstavka 55. člena zakona o industrijski lastnini, ker vložnika ni prej pozval, da odpravi pomanjkljivosti.
pogodba o delu - pojem - obveznost naročnika - obveznost prevzeti delo - določitev plačila in izplačilo
Plačilo del, ki zadevajo skupne dele in naprave v objektu z več lokali ali stanovanji in ki so jih naročili lastniki, je obveznost vseh lastnikov objekta, v skladu z določili pogodbe o delu (člen 600-629 ZOR).
obračun carine - plačilo uvoznih davščin z obveznostjo izvoza
Zaradi neizpolnitve obveznosti, da bo blago izvoženo v roku enega leta v najmanj 30% večji vrednosti uvoženega blaga, je uvoznik dolžan poravnati carinske obveznosti v polnem znesku.
Za izračun zamudnih obresti za nepravočasno plačilo carine in drugih uvoznih davščin se uporablja konformna metoda kot jo predpisujeta zakon o obrestni meri zamudnih obresti in na njegovi podlagi izdana odredba.
ZUP člen 113, 183, 184, 185, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 209, 209/2.ZDen člen 44, 44/2.
stroški postopka - nagrada izvedencu - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi sklepa o stroških organ prve stopnje ni razložil, zakaj je organ ugotavljanje vrednosti premoženja z izvedencem sploh odredil (2. odst. 209. čl. ZUP), zaradi česar ni bilo mogoče preizkusiti zakonitosti izpodbijanega sklepa in so bila s tem bistveno kršena pravila postopka.
Po 113. členu ZUP gredo stroški postopka v breme tistega, ki je ves postopek povzročil in to praviloma. To pomeni, da te in drugih določb o stroških postopka ni mogoče uporabljati samih zase, marveč v korelaciji s procesnimi dejanji organa in strank.
Povračila oz. nagrade izvedencem gredo po naravi stvari v breme tistega, ki ima dokazno breme, pri čemer imajo prednost cenejša dokazna sredstva pred dražjimi ob enakih rezultatih.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Kakršenkoli nesporazum med strankama še ne pomeni, da je postalo njuno skupno življenje neznosno. Ta ocena je odvisna od oblike skupnosti, ki je dogovorjena, pa tudi od okoliščin, ki so objektivnega značaja (vrsta in število spornih dogodkov) ali pa so subjektivno pogojevane (kot so n. pr. osebne lastnosti strank). V obravnavanem primeru ugotovljene okolnosti pa niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno.
Upravni organ mora dejansko stanje in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku odločbe (2. odst. 209. člena ZUP) razložiti v obrazložitvi odločbe. Tožena stranka v izpodbijani odločbi o zavrnitvi zahteve za odpis dohodnine ni navedla dejstev, ki utemeljujejo njeno odločitev ter ni navedla, iz katerih dokazov sklepa, da s plačilom dohodnine ne bi bilo ogroženo preživljanje tožeče stranke in njenih družinskih članov. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje premične stvari - uvoz rabljenih avtomobilov
Po določbah 118. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, so smeli rabljene avtomobile uvažati različne kategorije državljanov takratne SFRJ (med drugim tako imenovani zdomci, invalidi z določeno stopnjo invalidnosti ipd.). Iz tega izhaja zaključek, da uvoz rabljenih avtomobilov ni bil na splošno prepovedan. Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da na pridobitev lastninske pravice ne vpliva dejstvo, da so stvari, ki so kupljene v tujini, uvožene zaradi carinskih ugodnosti na ime tretje osebe. Na podlagi tudi navedenih ugotovitev je pritrditi stališču sodišča druge stopnje, da je toženec lahko veljavno pridobil lastninsko pravico na spornem avtomobilu in da je zato lastnik tega vozila.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - izpolnitev kakšne naravne obveznosti ali kakšne moralne ali družbene dolžnosti
Toženec je s svojo ženo M. B.K. (tožnikovo hčerjo) in dvema otrokoma stanoval v tožnikovem stanovanju od leta 1984 do 14.7.1991. Tožnik od leta 1984 do konca leta 1990 ni zahteval ničesar iz naslova najemnine in drugih stroškov, povezanih z uporabo stanovanja, da bi tako pomagal hčerini družini. Pri takem položaju, ko je tožnik do konca leta 1990 pomagal hčerini družini, ne da bi imel v tem času namen toženca zadolžiti, sta sodišči zavzeli pravilno stališče, da za to obdobje nima vrnitvenega zahtevka po 213.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
pojem stanovanja - obseg stanovanja - družinska stanovanjska hiša - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Ker prostori, ki sta jih uporabljala predlagateljica in J.K., niso predstavljali samostojnega stanovanja po 4.čl. prej veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84), sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli, da ni bilo pogojev za določitev predlagateljice za imetnico pravice do uporabe stanovanja po 17.čl. v zvezi z 8.čl. omenjenega zakona, zaradi česar sta njen predlog utemeljeno zavrnili.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - predkupna pravica - če lastnik ne ponudi odkupa predkupnemu upravičencu - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice
Ko ima predkupni upravičenec pravico do izpodbojne tožbe, s katero obenem zahteva sklenitev prodajne pogodbe z njim (1. odst. 20. člena SZ), in ko ima privatizacijski upravičenec pravico do tožbe, s katero zahteva sklenitev prodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ (3. odst. 128. člena SZ), je zato treba privatizacijskemu upravičencu (ob kombinaciji sankcij iz 128. in 20. člena SZ) priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje privatizacijske prodajne pogodbe, sklenjene med lastnikom stanovanja in drugim kupcem. Upoštevnost razlogov iz 57. člena SZ kot razlogov za priznanje statusa privatizacijskega upravičenca za sporno stanovanje - v konkurenci zakoncev, katerih zakon je bil razvezan že po uveljavitvi SZ, pri tem pa ni bil sporazumno določen najemnik stanovanja - je potrdila tudi dopolnitev določbe 3. odst. 147. člena SZ s pozneje (že tudi po pravnomočnosti izpodbijane sodbe) uveljavljeno novelo SZ (Ur.l. RS 21/94), ki pa je v tem delu imela naravo pojasnilne novele, torej dopolnitve, ki zakonske ureditve ni spremenila, pač pa je samo napravila že na prvi pogled jasno določbo, katere vsebino je bilo prej treba razlagati po zakonodajnem namenu in drugih pravilih za razlago zakonov.