Sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v okviru vsebinskih navedb tožečih strank, ker se njihove navedbe ne nanašajo na vsebino v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, zato je odločbo preizkusilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je upravni organ pravilno odločil in odločbo ustrezno obrazložil, pri tem pa tudi ni kršil pravil postopka.
V predmetnem upravnem sporu sodišče presoja samo izpodbijano upravno odločbo in ne more posegati na ostale odločbe, ki so bile izdane med tekom predmetnega upravnega spora. Upravno sodišče presoja zakonitost odločbe (ali je bila upravna odločba izdana v zakonitem postopku in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno) v trenutku njene izdaje (načelo zakonitosti, 6. člen ZUP).
ZUP člen 55, 55/5, 88, 88/1, 88/4, 237, 237/2, 237/2-3. ZBPP člen 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - pooblaščenec - vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - nepravilna vročitev
Zaradi kršitve pravil o vročanju po ZUP je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe.
zamuda - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - razlogi za zamudo roka - upravičen razlog za zamudo
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešil organ. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje torej ne more biti nepravilna vročitev upravnega akta. Če je bila vročitev nepravilna, do zamude namreč ni prišlo, pač pa je pravilnost vročitve lahko upoštevna pri presoji pravočasnosti pritožbe ali izrednega pravnega sredstva.
zahteva za denacionalizacijo - premičnina - vsebina vloge - zavrnitev tožbe
Sodišče v zvezi s sporno okoliščino o vsebini zahteve za denacionalizacijo ugotavlja, da ne držijo tožbene navedbe, da bi vlagatelja zahtevala vrnitev premičnin v zahtevi za denacionalizacijo, kar naj bi izhajalo iz celotne vloge, saj sta zahtevala vrnitev vseh stvari, torej vsega premoženja, ki je bilo odvzeto z odločbo zaplembene komisije, ki je bila tudi priložena zahtevi za denacionalizacijo. V okviru procesnega dejanskega stanja v tej zadevi sodišče ugotavlja, da premičnine v obravnavani vlogi niso izrecno omenjene. Med podatki o premoženju, na katerega se zahteva nanaša, so navedene in opisane le nepremičnine. Sodišče soglaša s stalščem upravnega organa, da vlagatelja v navedeni zahtevi za denacionalizacijo nista zahtevala (tudi) vrnitve premičnin.