tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski član - dolžnost preživljanja
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik polnoletni otrok tujca, ki ima v Sloveniji stalno prebivališče, sporno pa je vprašanje, ali ga je oče res dolžan preživljati.
Sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je iz tega, ker tožnik redno ne obiskuje predavanj in ne opravlja obveznosti, že mogoče sklepati, da se redno ne šola. Zgolj na podlagi dejstva, da je obiskoval le predavanja iz enega predmeta in ni opravljal obveznosti, še ne pomeni, da se redno ne šola in da ima namen zlorabljati pravni inštitut dolžnosti preživljanja. Dejstvo je namreč, da je tožnik v šolo vpisan, da je v določenem obdobju obiskoval predavanja iz enega predmeta in da je opravil izpit. Dejstvo je, da je tožnik v Srednjo šolo B. vpisan in šola ga očitno šteje za svojega dijaka, saj ni dokazil, da bi ga izključila.
ZMZ-1 člen 64, 64/1-1, 64/3, 65, 65/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - trditveno in dokazno breme
Po določbi prvega odstavka 65. člena ZMZ-1 je tako trditveno kot dokazno breme na tožniku, pri čemer velja ob tem upoštevati tudi določbo člena 46(4) Direktive št. 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013. Po tej določbi države članice lahko odločijo, da bo prošnja nadalje obravnavana le, če zadevni prosilec brez svoje krivde v predhodnem postopku ni mogel uveljaviti okoliščin iz odstavkov 2 in 3 tega člena, zlasti z uveljavljanjem svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 46.
Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku ves čas postopka, tako prejšnjega kot tokratnega, na voljo strokovna pomoč in da ni uveljavljal sodnega varstva zoper prvotno odločbo. Tudi ni razloga, da ne bi mogel že v svojem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka ali pa vsaj v tožbi navesti vseh relevantnih razlogov, jih ustrezno konkretizirati in zanje predložiti tudi prepričljive dokaze, tako da bi se pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - ponudba za prodajo - skupna lastnina
Tožnika sta s skupno izjavo o sprejemu ponudbe sprejela ponudbo prodajalke kot skupna lastnika, v nedoločenih deležih.
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti pravilnosti stališča toženke, da v primeru skupnega sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, ko prvi tožnik izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, drugi pa ne, ni mogoče šteti, da pogoje izpolnjujeta oba, kot skupna sprejemnika ponudbe oziroma zakaj je prvi tožnik, za katerega ni sporno, da edini izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca, samo zato, ker je skupno ponudbo podal z drugim tožnikom, ki pogojev za predkupnega upravičenca ne izpolnjuje, v slabšem položaju, kot bi bil, če bi ponudbo dal sam.
ZV-1 člen 124. - člen 5, 6. - točka I, I/17, I/18, I/19.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeči stranki bi morali vprašanje zatrjevane nezmožnosti uporabe urejati v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne moreta izogniti odmeri vodnega povračila tudi za akvatorij "A2", ki je, skladno s sedaj veljavnim vodnim dovoljenjem, del turističnega pristanišča.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v sklepu do razlik med zavezanci glede na različno velikost in različno namembnost pristanišč.
blagovna znamka - podobnost med znakoma - razlikovalni učinek - angleški jezik
Sporni znak ne z oblikovne plati (zapis besed v standardni pisavi) ne z vsebinske plati, ker navedene besede predstavljajo osnovne, običajne besede angleškega jezika, ki so splošno razumljive, nima razlikovalnih elementov. Potrošniki pod tem spornim znakom ne morejo domnevati, da slednji napotuje na določen izvor, kar pomeni, da nima razlikovalnega učinka.
vodno povračilo - zavezanec za plačilo - načelo enakosti - taksa za obremenjevanje vode
Za odločitev v obravnavani zadevi je ključnega pomena tožbeni ugovor tožečih strank, da je Vlada RS z določitvijo cen v Sklepu določitvi cene za osnove vodnih povračil ravnala arbitrarno in s tem različne zavezance za plačilo vodnega povračila brez utemeljenih razlogov obravnavala neenakopravno. Tožeči stranki namreč izpostavljata, da je Sklep diskriminatoren, saj v nasprotju z načelom enakosti nesorazmeno razlikuje različno velika pristanišča, ne da bi bili pred tem ocenjeni socialni, gospodarski in geografski dejavniki, kot to določa peti odstavek 124. člena ZV-1.
Podlaga za določitev vodnega povračila je načelo "povzročitelj obremenitve plača". Glede na tako načelo, ki med strankama ni sporno, sodišče, glede na naravo stvari meni, da bi morala zato Vlada RS kot normodajalec in posledično tožena stranka pojasniti, zakaj prihaja do tako velikih odstopanj med vodnimi povračili za različne velikosti, oziroma vrste pristanišč.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeča stranka s tem, ko trdi, da dela tako določenega območja ne more uporabljati, oziroma da gre za območje, na katerem je infrastruktura lokalnega pomena, za katero se ne plačuje vodno povračilo, dejansko oporeka vsebini delnega vodnega dovoljenja. To pa vodi sodišče do zaključka, da bi morala tožeča stranka vprašanje zatrjevane nezmožnosti (oziroma omejene možnosti) uporabe urejati preko občine. kot nosilke vodnega dovoljenja v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne more izogniti odmeri vodnega povračila.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 do razlik med zavezanci glede na različno velikost pristanišč.
vodno povračilo - sprememba odločbe v škodo pritožnika - zavezanec za plačilo - načelo enakosti - exceptio illegalis - taksa za obremenjevanje vode
Prvostopenjski organ mora, če v ponovljenem postopku ugotovi drugačno dejansko stanje, sprejeti tudi drugačno pravno odločitev, ki je lahko tudi v škodo stranke. V obravnavanem primeru se je prvostopenjski organ v ponovnem postopku skliceval na nov dokaz in na tej podlagi ugotovil drugačno dejansko stanje kot v prvotnem postopku, zato je v tem smislu imel podlago, da sprejme tudi drugačno odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obstoj prekrška - varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - objekt za oglaševanje
Pristojnost občinskega inšpektorja za nadzor nad izvajanjem tako ZCes-1 kot predpisa, izdanega na podlagi 95. člena tega zakona, v obravnavani zadevi odloka temelji na izrecni zakonski določbi in se po opredelitvi območja javne ceste glede postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje razteza tudi na območje varovalnih pasov.
Tožnica ne navaja, da bi njena pravica do postavitve oglaševalskih objektov izhajala še iz kakšnega drugega pravnega naslova kot iz pogodbe, ki je - kot že navedeno - do izdaje izpodbijane odločbe že prenehala veljati (glede česar tudi tožnica ne navaja ničesar drugega), tako da ostaja povsem nejasno, v kateri tožničin pravni položaj oziroma pridobljeno pravico naj bi navedene določbe spremenjenega odloka sploh posegle, še posebno za nazaj.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - splošni pogoji poslovanja - plačilo opravljenih storitev
Kontna kartica ima značaj listine, ki dokazuje denarne terjatve. Konkretnih razlogov, zakaj naj bi bile kontne kartice neverodostojne oziroma zakaj naj se jih ne bi upoštevalo v predmetni zadevi, tožnik ne zatrjuje. Tako se, ob upoštevanju razlogov izpodbijane odločbe in sklepa ter spisne dokumentacije, ugovor tožnika, da nima neporavnanih obveznosti do stranke z interesom, izkaže za neutemeljen.
ZV-1 člen 124. - člen 5, 6. - točka I, I/17, I/18. - točka I, I/17, I/18, I/19.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeča stranka s tem, ko trdi, da dela tako določenega območja ne more uporabljati, oziroma da gre za območje, na katerem je infrastruktura lokalnega pomena, za katero se ne plačuje vodno povračilo, dejansko oporeka vsebini delnega vodnega dovoljenja. To pa vodi sodišče do zaključka, da bi morala tožeča stranka vprašanje zatrjevane nezmožnosti (oziroma omejene možnosti) uporabe urejati preko Občine ... kot nosilke vodnega dovoljenja v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne more izogniti odmeri vodnega povračila.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 do razlik med zavezanci glede na različno velikost pristanišč in v Sklepu 2011 še dodatno do razlik glede na namembnost pristanišč.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Ker je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel, in pridobil denarna sredstva, je dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Na odločitev ne vpliva okoliščina, da je v izvršilnem postopku izterjani znesek pomenil znesek pravdnih stroškov, ki so bili tožniku prisojeni s pravnomočno sodno odločbo. Ne glede na to gre za znesek, s katerim je tožnik uspel v izvršilnem postopku in pridobil premoženje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 13, 13/1, 17. ZMZ-1 člen 51. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica eu - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Toženka je pravilno ugotovila, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje prošenj tožnikov odgovorna Republika Hrvaška, ki je odgovornost tudi sprejela.
Sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in nevarnostjo nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v Republiki Hrvaški ni, kar je pojasnila tudi toženka, ko se je opredelila do prejetih informacij o stanju v Republiki Hrvaški, ki so jih tožniki poslali 17. 8. 2017, čeprav na osebnih razgovorih tožniki niso izpostavljali nikakršnih sistemskih pomanjkljivosti v tej zvezi v Republiki Hrvaški.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca - lastni dohodek prosilca
Pravilen je zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da so se tožnikove premoženjske razmere v relevantnem obdobju toliko izboljšale, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - zahteva za izdajo začasne odredbe - odlog izvršitve izpodbijanega akta - procesni sklep
V obravnavni zadevi tožeča stranka predlaga odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa, s katerim je tožena stranka zavrgla njegovo pritožbo. Gre za procesni sklep, ki se na izvršuje in zato začasna odredba, ki bi odložila izvršitev takega akta, ni mogoča.
mednarodna zaščita - redni postopek - prosilec iz afganistana - neskladne izjave prosilcev
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da ocena tožnikove neverodostojnosti temelji na številnih bistvenih neskladjih v njegovih izjavah, tako glede zapustitve izvorne države, kot tudi glede ključnih dogodkov za zapustitev izvorne države.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Tožnik v tožbi navaja, da sta bili upravičencu izdani dve odločbi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 2. stopnje v (istem) kazenskem postopku, in sicer odločba z dne 27. 1. 2016 in odločba z dne 16. 3. 2016. Tožnik v tožbi tudi pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni presojala vsebine obeh odgovorov na pritožbo na podlagi citiranih odločb Bpp. Posledično tudi ni ocenila, ali je šlo v obeh primerih za isto delo ali ne.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javna služba - fakulteta - tržna dejavnost - svetovanje
Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Sodišče se strinja s toženo stranko glede opredelitve dokumentov, ki se nanjo nanašajo, kot informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki jih organ (fakulteta) mora posredovati prosilcu, ob ugotovljeni odsotnosti izjem po določilih 6. člena ZDIJZ. Sodišče je že v pravnomočni sodbi št. I U 902/2013 z dne 20. 5. 2015 izrecno poudarilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ (fakulteta C.) zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih, prosilec pa tega ne bi mogel preveriti, saj bi se mu prav iz tega razloga odrekal dostop do s tem povezanih informacij.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - abstrakten splošni akt - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija sklep, s katerim je senat potrdil nabor tistih predmetov, ki se priznajo študentom, ki so se prepisali iz starega študijskega programa Hotelirstvo in turizem v študijski program Management turističnih destinacij. Ta akt pa nima značilnosti posamičnega akta, saj se ne nanaša na individualno določenega študenta, ampak na nedoločeno število študentov.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Po presoji sodišča tožeča stranka s svojimi navedbami ni izkazala nevarnosti nastanka težko popravljive škode, s tem pa tudi ni izpolnila zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe. Njene navedbe, da ne more najti drugega delavca, ki bi namesto delavca, za katerega mu dovoljenje ni bilo izdano, opravljal načrtovano delo in nadaljeval razgovore in pogajanja s strankami na področju zahodnega Balkana, so namreč zelo splošne.
Povsem pavšalno je tudi zatrjevanje tožeče stranke, da bi ji zaradi izvršitve izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda. Pri tem škode, ki naj bi bila materialna, ne opredeli po višini, pa tudi sicer je ne konkretizira. Prav tako ne obrazloži, zakaj naj bi bila škoda težko popravljiva in svojih navedb s stopnjo verjetnosti tudi ne izkaže. Na utemeljitev predlagane začasne odredbe po presoji sodišča ne vplivajo niti navedbe o nastanku nepopravljive škode delavcu.
Predlagana začasna ureditev je vsebinsko identična tožbenemu zahtevku, v teh primerih pa je mogoče (z uporabo testa revizibilnosti) začasno odredbo izdati le izjemoma pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v primeru izdaje zavrnilne sodbe, mogoče obstoj posledic, nastalih za toženo stranko z izdano začasno odredbo, popraviti oziroma odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje.