evidentiranje urejene meje - predlagana meja - urejena meja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča
Ker je bil sodni postopek ureditve meje pravnomočno ustavljen, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, torej, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
izvrševanje kazenskih sankcij - razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nevaren obsojenec - nujni ukrepi v javnem interesu - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz pravno relevantnih dejstev v zvezi z ravnanjem tožnika, ki jih je organ ugotovil predvsem na podlagi uradnega zaznamka pravosodnega policista z dne 12. 7. 2016, je upravni organ pravilno ocenil, da je tožnik nevaren in da ogroža druge obsojence. Zato je pravilen tudi zaključek upravnega organa, da je tožnika treba za določen čas namestiti v posebej varovan oddelek v okviru zavoda.
Kadar pa gre za odločanje o nujnih ukrepih v javnem interesu, tako kot v konkretnem primeru, ko se organ sklicuje na obstoj nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, lahko organ odloči v skrajšanem postopku, brez zaslišanja stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo zaslišanja strank
V konkretnem primeru ob podaji prošnje tožnica ni bila niti na obrazcu za vložitev prošnje niti mimo obrazca obveščena o tem, da mora utemeljiti razumnost oziroma verjeten izgled za uspeh v sodnem postopku. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica samoiniciativno v rubriko pod opombami dopisala: "isto kot zadnjič", da naj prvostopenjski organ in drugostopenjski organ najprej sledita sklepu sodišča v zadevi In 1539/2010 in da naj zato umaknejo izvršbo. Kljub tej navedbi tožnice v prošnji pa tožena stranka tega sklepa sodišča niti ni po vsebini obravnavala v oceni o očitni nerazumnosti prošnje z vidika izgledov za uspeh. Ker tožnica v tožbi uveljavlja prav ta ugovor, je procesna napaka glede pravice do izjave tožnice v upravnem postopku, ki sicer ni absolutna pravica, in je v njo dopustno poseči, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba
Tožena stranka bi morala pred dodelitvijo nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji upravičenosti dodelitve BPP, kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
V obravnavani zadevi zatrjevana višja škoda, kot je bila prosilki določena oziroma ugotovljena v upravnem postopku, ni izkazana, niti je tožnica ni navedla v prošnji za dodelitev BPP, kar pomeni, da posledično ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku.
Po izrecni določbi sedmega odstavka 27. člena ZDOIONUS postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Ob nespornem podatku, da je stavba vpisana v register nepremičnin, ne more priti do (procesnih) kršitev, ki jih tožnik zatrjuje v tožbi, niti na ta postopek ne morejo vplivati nerešena razmerja civilnopravne narave med solastniki stavbe, ki bi zahtevala prekinitev postopka. Ker se torej dejanske okoliščine, na podlagi katerih je bila stavbi določena hišna številka, niso spremenile, je bila vloga tožnika za spremembo hišne številke brez dodatka c, utemeljeno zavrnjena.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski član - dolžnost preživljanja
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik polnoletni otrok tujca, ki ima v Sloveniji stalno prebivališče, sporno pa je vprašanje, ali ga je oče res dolžan preživljati.
Sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je iz tega, ker tožnik redno ne obiskuje predavanj in ne opravlja obveznosti, že mogoče sklepati, da se redno ne šola. Zgolj na podlagi dejstva, da je obiskoval le predavanja iz enega predmeta in ni opravljal obveznosti, še ne pomeni, da se redno ne šola in da ima namen zlorabljati pravni inštitut dolžnosti preživljanja. Dejstvo je namreč, da je tožnik v šolo vpisan, da je v določenem obdobju obiskoval predavanja iz enega predmeta in da je opravil izpit. Dejstvo je, da je tožnik v Srednjo šolo B. vpisan in šola ga očitno šteje za svojega dijaka, saj ni dokazil, da bi ga izključila.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - dokazovanje - dokazna vrednost listine
Ker naj bi listina, sestavljena leta 1930, predstavljala edini dokument iz časa obstoja bivše agrarne skupnosti, ji ni mogoče odreči dokazne vrednosti zgolj iz razloga, ker je bila sestavljena 19 let pred podržavljenjem, kot sta to storila upravna organa, zlasti ker v dosedanjem postopku (glede na podatke spisa) ni bilo mogoče pridobiti nobenih drugih listin (predvsem iz časa oziroma ob času podržavljenja, tj. leta 1949).
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba - načelo materialne resnice
Nastanek višje škode, ki jo bo prosilec uveljavljal v sodnem postopku, mora biti tudi v postopku dodelitve nujne BPP izkazan v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku.
denacionalizacija - kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - višina odškodnine - naravna znamenitost
Upravni organ je presojo, da ni podlage za vrednotenje predmetnih nepremičnin v skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZDen in po Pravilniku o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, oprl na ugotovitev, da v času podržavljenja akt o razglasitvi obravnavanih zemljišč za naravno znamenitost, ni obstajal. Stanje premoženja v času podržavljenja torej ne izkazuje, da bi imela obravnavana zemljišča tedaj status naravne znamenitosti. Ker pa je temu tako, je tudi po presoji sodišča upravni organ pravilno določil odškodnino brez upoštevanja dodatne vrednosti v skladu z metodologijo za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti. Drugače bi organ mogel ravnati le v primeru, če bi obravnavana zemljišča tak status izkazovala v obeh po ZDen relevantnih časovnih točkah - v času podržavljenja in v času vračanja.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Postavljeni odvetnik lahko tudi sam zahteva svojo razrešitev, in sicer, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). V tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.
ZUS-1 člen 17. ZKT člen 17. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12, 12/2.
davčna izvršba - komunalna taksa - predlagatelj izvršbe - občina kot stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožeča stranka v obravnavanem izvršilnem postopku ni imela položaja stranke, saj je po podatkih upravnih spisov davčni organ očitno ni štel niti ni obravnaval kot stranko. Tako ji nista bila vročena ne sklep o izvršbi ne izpodbijana odločba, iz sklepa o izvršbi pa celo izrecno izhaja, da se postopek zoper dolžnika - družbo A. d.o.o. vodi po uradni dolžnosti in ne na predlog upravičenca. Da tožeča stranka v izvršilnem postopku ni bila upoštevana kot stranka, izhaja tudi iz odgovora na tožbo. Obenem pa iz spisov ne sledi, da bi tožeča stranka položaj stranke, ki ga sicer zatrjuje v tožbi, v postopku izvršbe kadarkoli zahtevala in še manj, da bi bilo o njeni vlogi odločeno.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 5, 5/1, 5/5, 12, 12-13, 118, 118/1, 118/1-7. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrepi v javnem interesu - ovira na cesti
Za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa je glede na določbe petega odstavka 5. člena ZCes-1 in 7. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1 bistveno, da se ovira nahaja na cestnem svetu. Cestni svet je v 12. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-1 opredeljen kot zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa (t.j. cestišča z nasipi in vkopi - 13. točka 2. člena ZCes-1), vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega telesa poteka po tej določbi največ dva metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. Ob zakonski opredelitvi cestišča (14. točka 2. člena), po kateri cestišče poleg vozišča sestavljajo tudi bankine, je za odločitev torej bistvena ugotovitev, da se sporna kovinska traverza nahaja neposredno ob vozišču, in ne kot navaja tožnik, da se nahaja izven asfaltiranega cestišča.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo preveri, ali so merila za upravičenostdo izplačila izpolnjena. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih.
Tožeča stranka je kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2, saj sodelujočih ponudnikov ni obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Zaradi enake obravnave vseh ponudnikov je treba le-te o pravilih, po katerih bodo potekala pogajanja, izrecno in natančno obvestiti in vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, če ni število krogov vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji. Temu pogoju tožeča stranka z zapisom v zapisniku o pogajanjih, naj ponudnik predloži končno ponudbo, ni zadostila. Navedena kršitev 28. člena ZJN-2 pa pomeni po prepričanju sodišča takšno kršitev določb ZJN-2, ki terja zavrnitev zahtevka za plačilo v celoti, saj ločitev upravičenih in neupravičenih delov zahtevka glede na obrazloženo ni mogoča.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred odhodom v tujino. V konkretnem primeru so vezi, ki jih tožnik ohranja v Sloveniji, močnejše od tistih, ki predstavljajo rezidenčne vezi s tujo državo. Osebno vez predstavlja mladoletni otrok, ki živi z materjo v Sloveniji. Osebnih vezi v razmerju do tuje države tožnik ne zatrjuje niti jih ne dokazuje. V Sloveniji je obdržal lastništvo nepremičnine, kar predstavlja določen ekonomski interes.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - vloga, poslana po elektronski poti - nepopolna tožba - lastnoročni podpis - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik tožbe ni podpisal lastnoročno, poleg tega ni predložil izpodbijane odločbe. Ker zaradi tega niso bile izpolnjene osnovne predpostavke za odločanje o tožbi, ga je sodišče pozvalo, da tožbo lastnoročno podpiše in da sodišču predloži akt, ki ga izpodbija s tožbo. V dopisu je bil opozorjen tudi na posledice, če ne bo ravnal po pozivu.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2,2-n, 20, 20/1, 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/6. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega prosilca - nedovoljena začasna odredba
Vrhovno sodišče zastopa stališče, da opredelitev pojma "nevarnost pobega", kot je vsebovana v 68. členu ZTuj-2, omogoča ustrezno uporabo Uredbe Dublin III, čeprav ni mogoče uporabiti vseh kriterijev, pač pa le tiste, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.
Po mnenju sodišča pojma "nesodelovanja v postopku" ni mogoče razlagati tako pomensko široko odprtega, da bi obsegal (poleg ravnanj, kot so zapustitev države preden je postopek v zvezi s priznanjem mednarodne zaščite ali v zvezi s predajo odgovorni državi članici EU zaključen) tudi ravnanje, kot je zapustitev države, v kateri prosilcu ni uspelo doseči priznanja mednarodne zaščite oziroma zapustitev take države, preden bi bil končan postopek za vrnitev ali odstranitev prosilca, ter celo brez ugotovljenih takih okoliščin posameznega primera, kot so, ali je prosilec (sploh) kršil odločitve držav glede zapustitve, kakšne so bile te odločitve ter ali so bili na strani prosilca razlogi, zaradi katerih ni mogel slediti odločitvam posamezne države, ki so bile sprejete po za prosilca neuspelem zaključku postopka za priznanje mednarodne zaščite.
ZLV člen 7, 41, 49, 49/2. ZEVP-2 člen 4, 10, 11, 12.
volitve članov občinskega sveta - romska skupnost - volilna pravica
Kot izhaja iz podatkov spisa in posebnega občinskega volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti, podpisnika tožnikove kandidature za občinskega svetnika - predstavnika romske skupnosti v občini - nista vpisana v ta imenik. To pa pomeni, da je tožnikova kandidatura vložena na podlagi podpisa 14-ih volivcev - pripadnikov romske skupnosti, s tem pa pogoj za veljavnost kandidature, določen z drugim odstavkom 49. člena ZLV, ki zahteva podpise 15 volivcev - pripadnikov romske skupnosti, ni izpolnjen.
cestni promet - vinjeta - izdaja nadomestne vinjete
Določba 38. člena ZCestn taksativno našteva razloge, zaradi katerih je mogoče cestninskemu zavezancu izdati nadomestno vinjeto. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da teh razlogov ni mogoče širiti na druge primere, saj ti v določbi 38. člena ZCestn niso navedeni primeroma, temveč taksativno, torej obvezujoče.
FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Glede na pravno naravo FIP in glede na pravno naravo Odloka AVNOJ, na podlagi katerega je bilo v obravnavani zadevi razlaščenki podržavljeno premoženje, se sodišče strinja z upravnima organoma, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ in se kot tak zato pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen skladno z ustaljeno sodno prakso tudi upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP).