ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 3, 7, 18.
Po ustaljenem stališču sodne prakse izhaja zaveza države, da prosilca ne vrača v državo članico, v kateri obstajajo sistemske pomanjkljivosti. Za odločanje, ki se zahteva v tožbi, je treba najprej ugotoviti (ne)obstoj navedenih sistemskih pomanjkljivosti oziroma utemeljenih domnev o tem, da le-te obstojijo. Obstoj takšnih okoliščin je tožnik zatrjeval v prošnji za mednarodno zaščito in na osebnem razgovoru pri pristojnem organu in torej še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je tudi predložil povzetke iz različnih relevantnih poročil nevladnih organizacij in tudi Agencije EU za človekove pravice ter člankov, ki se nanašajo na azilni sistem in položaj prosilcev za azil v Bolgariji. Utemeljen je po presoji sodišča s podatki spisa skladen očitek, da tožnik z navedenim, za odločitev bistvenim dokazom, v postopku ni bil seznanjen in da se o njegovi vsebini ni imel možnost izjaviti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - vloga, poslana po elektronski poti - nepopolna tožba - lastnoročni podpis - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik tožbe ni podpisal lastnoročno, poleg tega ni predložil izpodbijane odločbe. Ker zaradi tega niso bile izpolnjene osnovne predpostavke za odločanje o tožbi, ga je sodišče pozvalo, da tožbo lastnoročno podpiše in da sodišču predloži akt, ki ga izpodbija s tožbo. V dopisu je bil opozorjen tudi na posledice, če ne bo ravnal po pozivu.
imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - načelo zaslišanja strank
Ker je šlo v obravnavanem primeru za enostopenjski postopek in ker tožnik v tem postopku ni imel možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izjasnil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, čeprav bi to možnost moral imeti, je odločitvi tožene stranke lahko ugovarjal šele v tožbi, tako da je šele v tožbi imel možnost navajati dejstva in dokaze o tem, da s pridobljeno visokošolsko strokovno izobrazbo in znanstvenim magisterijem izpolnjuje pogoj zahtevane stopnje izobrazbe in s tem tudi zahtevane pogoje za imenovanje v diplomatski naziv. Ker torej tožnik možnosti za izjasnitev o za odločitev pomembnih dejstev pred izdajo odločbe ni imel, to pomeni kršitev načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
Glede na to, da iz izreka 2. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da se razveljavi odločba o imenovanju tožnika v diplomatski naziv, torej da se razveljavi odločba v celoti (in ne delno) in glede na to, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se odločba razveljavi zaradi neizpolnjevanja pogoja zahtevane stopnje izobrazbe (in ne zaradi neskladnosti z zakonom oziroma podzakonskimi predpisi ali kolektivno pogodbo), sodišče ugotavlja, da tožena stranka pri svoji odločitvi za samo razveljavitev (pravnomočne) odločbe ni uporabila pravilne pravne podlage.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2,2-n, 20, 20/1, 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/6. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega prosilca - nedovoljena začasna odredba
Vrhovno sodišče zastopa stališče, da opredelitev pojma "nevarnost pobega", kot je vsebovana v 68. členu ZTuj-2, omogoča ustrezno uporabo Uredbe Dublin III, čeprav ni mogoče uporabiti vseh kriterijev, pač pa le tiste, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.
Po mnenju sodišča pojma "nesodelovanja v postopku" ni mogoče razlagati tako pomensko široko odprtega, da bi obsegal (poleg ravnanj, kot so zapustitev države preden je postopek v zvezi s priznanjem mednarodne zaščite ali v zvezi s predajo odgovorni državi članici EU zaključen) tudi ravnanje, kot je zapustitev države, v kateri prosilcu ni uspelo doseči priznanja mednarodne zaščite oziroma zapustitev take države, preden bi bil končan postopek za vrnitev ali odstranitev prosilca, ter celo brez ugotovljenih takih okoliščin posameznega primera, kot so, ali je prosilec (sploh) kršil odločitve držav glede zapustitve, kakšne so bile te odločitve ter ali so bili na strani prosilca razlogi, zaradi katerih ni mogel slediti odločitvam posamezne države, ki so bile sprejete po za prosilca neuspelem zaključku postopka za priznanje mednarodne zaščite.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba
Tožena stranka bi morala pred dodelitvijo nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji upravičenosti dodelitve BPP, kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
V obravnavani zadevi zatrjevana višja škoda, kot je bila prosilki določena oziroma ugotovljena v upravnem postopku, ni izkazana, niti je tožnica ni navedla v prošnji za dodelitev BPP, kar pomeni, da posledično ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je bil v postopek pritegnjen Inštitut za vode RS. Ta je v zadevi pripravil strokovni predlog, katerega je na poziv drugostopnega organa še dopolnil, vendar pa dopolnitev ni bila vročena tožeči stranki. Tožeča stranka torej s tem mnenjem ni bila seznanjena in zato nanj ni mogla dati pripomb. Strokovno poročilo, ki ga pripravi v postopku Inštitut za vode RS, ima naravo izvedenskega mnenja. Zanj velja, kot za vse druge dokaze, da mora biti stranki dana možnost, da se o takšnem dokazu izreče, da pri njegovi izvedbi sodeluje, da postavlja izvedencu vprašanja ter da se seznani z uspehom dokazovanja.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred odhodom v tujino. V konkretnem primeru so vezi, ki jih tožnik ohranja v Sloveniji, močnejše od tistih, ki predstavljajo rezidenčne vezi s tujo državo. Osebno vez predstavlja mladoletni otrok, ki živi z materjo v Sloveniji. Osebnih vezi v razmerju do tuje države tožnik ne zatrjuje niti jih ne dokazuje. V Sloveniji je obdržal lastništvo nepremičnine, kar predstavlja določen ekonomski interes.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca - nadomestilo za invalidnost
Tožena stranka sicer ni konkretno odgovorila na ključne ugovore tožeče stranke v upravnem postopku, kar bi bilo potrebno za to, da se pravica do izjave stranke v polnosti uveljavi že v upravnem postopku. Vendar pa ta pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. V spisu se namreč nahajajo listine, ki jih je tožena stranka uporabila kot dokaz, in sicer podatek FURS, da je tožnica 5. 11. 2015, 4. 12. 2015 in 5. 1. 2016 prejela znesek 446,63 oziroma 446,55 EUR neto kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov, ter dne 30. 10. 2015, dne 30. 11. 2015 in dne 30. 12. 2015 po 248,15 EUR kot nadomestilo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnica ne uveljavlja, da se ti podatki ne ujemajo z drugimi listinskimi dokazi, ki jih je uporabila tožena stranka, ali z dokazno oceno, ki je v izpodbijanem aktu.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - dokazovanje - dokazna vrednost listine
Ker naj bi listina, sestavljena leta 1930, predstavljala edini dokument iz časa obstoja bivše agrarne skupnosti, ji ni mogoče odreči dokazne vrednosti zgolj iz razloga, ker je bila sestavljena 19 let pred podržavljenjem, kot sta to storila upravna organa, zlasti ker v dosedanjem postopku (glede na podatke spisa) ni bilo mogoče pridobiti nobenih drugih listin (predvsem iz časa oziroma ob času podržavljenja, tj. leta 1949).
FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Glede na pravno naravo FIP in glede na pravno naravo Odloka AVNOJ, na podlagi katerega je bilo v obravnavani zadevi razlaščenki podržavljeno premoženje, se sodišče strinja z upravnima organoma, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ in se kot tak zato pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen skladno z ustaljeno sodno prakso tudi upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP).
denacionalizacija - kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - višina odškodnine - naravna znamenitost
Upravni organ je presojo, da ni podlage za vrednotenje predmetnih nepremičnin v skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZDen in po Pravilniku o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, oprl na ugotovitev, da v času podržavljenja akt o razglasitvi obravnavanih zemljišč za naravno znamenitost, ni obstajal. Stanje premoženja v času podržavljenja torej ne izkazuje, da bi imela obravnavana zemljišča tedaj status naravne znamenitosti. Ker pa je temu tako, je tudi po presoji sodišča upravni organ pravilno določil odškodnino brez upoštevanja dodatne vrednosti v skladu z metodologijo za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti. Drugače bi organ mogel ravnati le v primeru, če bi obravnavana zemljišča tak status izkazovala v obeh po ZDen relevantnih časovnih točkah - v času podržavljenja in v času vračanja.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski član - dolžnost preživljanja
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik polnoletni otrok tujca, ki ima v Sloveniji stalno prebivališče, sporno pa je vprašanje, ali ga je oče res dolžan preživljati.
Sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je iz tega, ker tožnik redno ne obiskuje predavanj in ne opravlja obveznosti, že mogoče sklepati, da se redno ne šola. Zgolj na podlagi dejstva, da je obiskoval le predavanja iz enega predmeta in ni opravljal obveznosti, še ne pomeni, da se redno ne šola in da ima namen zlorabljati pravni inštitut dolžnosti preživljanja. Dejstvo je namreč, da je tožnik v šolo vpisan, da je v določenem obdobju obiskoval predavanja iz enega predmeta in da je opravil izpit. Dejstvo je, da je tožnik v Srednjo šolo B. vpisan in šola ga očitno šteje za svojega dijaka, saj ni dokazil, da bi ga izključila.
cestni promet - vinjeta - izdaja nadomestne vinjete
Določba 38. člena ZCestn taksativno našteva razloge, zaradi katerih je mogoče cestninskemu zavezancu izdati nadomestno vinjeto. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da teh razlogov ni mogoče širiti na druge primere, saj ti v določbi 38. člena ZCestn niso navedeni primeroma, temveč taksativno, torej obvezujoče.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 5, 5/1, 5/5, 12, 12-13, 118, 118/1, 118/1-7. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrepi v javnem interesu - ovira na cesti
Za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa je glede na določbe petega odstavka 5. člena ZCes-1 in 7. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1 bistveno, da se ovira nahaja na cestnem svetu. Cestni svet je v 12. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-1 opredeljen kot zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa (t.j. cestišča z nasipi in vkopi - 13. točka 2. člena ZCes-1), vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega telesa poteka po tej določbi največ dva metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. Ob zakonski opredelitvi cestišča (14. točka 2. člena), po kateri cestišče poleg vozišča sestavljajo tudi bankine, je za odločitev torej bistvena ugotovitev, da se sporna kovinska traverza nahaja neposredno ob vozišču, in ne kot navaja tožnik, da se nahaja izven asfaltiranega cestišča.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo preveri, ali so merila za upravičenostdo izplačila izpolnjena. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih.
Tožeča stranka je kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2, saj sodelujočih ponudnikov ni obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Zaradi enake obravnave vseh ponudnikov je treba le-te o pravilih, po katerih bodo potekala pogajanja, izrecno in natančno obvestiti in vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, če ni število krogov vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji. Temu pogoju tožeča stranka z zapisom v zapisniku o pogajanjih, naj ponudnik predloži končno ponudbo, ni zadostila. Navedena kršitev 28. člena ZJN-2 pa pomeni po prepričanju sodišča takšno kršitev določb ZJN-2, ki terja zavrnitev zahtevka za plačilo v celoti, saj ločitev upravičenih in neupravičenih delov zahtevka glede na obrazloženo ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priklopa na javno komunalno omrežje
Za tožnika je sporna le možnost dostopa do občinske javne ceste. Omenjeni pogoj pa je v skladu s četrtim odstavkom 218.b člena ZGO-1 izpolnjen že, če taka možnost obstaja. Navedeno ne pomeni, da bi morala parcela ležati ob javni poti niti, da dostopna pot ne more potekati po zemljiščih v privatni lasti. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti namreč na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva in tudi ni stvar postopka odmere stavbnega nadomestila, temveč je to lahko relevantno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - razlogi za razrešitev - nevestno opravljanje dela
Komisija je v svojem mnenju dovolj obrazložila, zakaj tožnica ni ravnala v skladu s pravili stroke. Minister ni imel nobenega razloga, da bi lahko tako mnenje zavrnil, saj ni nerazumno. Prav tako ni razloga, da bi se lahko oporekalo strokovnosti članov komisije. Komisija je ugotovila, da so cenitvena poročila deloma neustrezna oziroma pomanjkljiva, navedla je tudi razloge za tako ugotovitev in nadalje je tudi navedla, da so deli citiranih cenilnih poročil povsem v neskladju s pravili stroke ter da so dodatki k cenilnim poročilom narejeni povsem laično in v njih navedeni napačni zaključki. Torej iz tega izhaja, da je lahko tožena stranka na podlagi tega mnenja sklepala, da tožnica svojega dela ni opravila vestno.