brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Tožnik je bil, kot je mogoče razumeti iz njegove tožbe, s sklepom o davčni izvršbi seznanjen. Vedel je tudi, da mora pritožbo vložiti v roku, v tožbi pa navaja, da v zaporu ni imel možnosti, da bi tako pritožbo sestavil ter oddal, niti ni imel denarja za odvetnika. Sodišče ugotavlja, da zgolj dejstvo, da je bil tožnik v zaporu, ni vplivalo na njegovo možnost sestave (in vložitve) pritožbe, saj se v takih okoliščinah kot čas oddaje pritožbe šteje trenutek, ko je ta oddana upravi zavoda za prestajanje kazni.
vodno povračilo - zavezanec za plačilo - obrazložitev odločbe - taksa za obremenjevanje vode
Utemeljen je tudi tožbeni očitek, da sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe v neskladju, ker je kot osnova, uporabljena pri zadevni odmeri vodnega povračila za območji A1 in A2, v izreku navedeno "obratovanje turističnih sidrišč za plovila", medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je bila v tem delu uporabljena določba Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2012, ki se nanaša na "obratovanje turističnih pristanišč za plovila", kar je, glede na Sklep, druga kategorija. Ugotovljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločitve po ustaljeni upravnosodni praksi praviloma pomeni pomanjkljivost, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, torej že omenjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Višina vodnega povračila mora biti v razumnem sorazmerju glede na obremenitev, ki se povzroča okolju. Preizkus te razumnosti predpisa je mogoč le, če normodajalec navede oceno, ki jo je uporabil pri določitvi sorazmerja med posameznimi vrstami zavezancev, skladno z merili, ki jih določa peti odstavek 124. člena ZV-1.
Po določbi tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki mu sledi tudi določba 2. člena Odloka o turistični taksi na območju Mestne občine Koper, je zavezanec za plačilo turistične takse tudi tisti, ki je zgolj lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja, ne glede na to, ali to hišo oziroma stanovanje uporablja oziroma, ali je opremljeno in primerno za uporabo. Tako je tudi stališče ustaljene upravnosodne prakse.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljena odločba tožene stranke - zavrženje tožbe
Z odločitvijo sodišča, s katero je bila odpravljena odločba prvostopenjskega organa, zadeva pa vrnjena istemu organu v ponovni postopek, sta bili odpravljeni tako odločitev o stroških v zvezi s tem postopkom kot odločitev pritožbenega organa, zato bo moral upravni organ v ponovljenem postopku ponovno odločati tudi o stroških upravnega postopka.
ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila
Odmera nadomestila po prejemu inšpekcijske odločbe se ne nanaša na gradnjo, katere nelegalnost oziroma investitorja bi bilo treba šele ugotavljati, temveč je ena od zakonsko določenih posledic te odločbe in se nanaša na konkretno gradnjo, za katero je bila inšpekcijska odločba izdana. Vse tožbene navedbe v zvezi z značilnostmi nelegalne gradnje in investitorjem so zato neutemeljene oziroma jih v zvezi z odmero nadomestila ni mogoče upoštevati.
ZGO-1 člen 21, 21/1. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/3, 229, 229/2.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - stranski udeleženec
Tožnika v postopku za razglasitev zemljišča za grajeno javno dobro nista mogla imeti položaja stranke, ki je oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Postopek se namreč začne po uradni dolžnosti in ne poteka "zoper" nikogar, saj se zaključi z ugotovitveno odločbo, v obravnavani zadevi pa je toženka tudi izključna zemljiškoknjižna lastnica parcele, na katero se je postopek nanašal.
Po drugi strani pa je res, da bi izid postopka zaradi pravnih posledic razglasitve nepremičnine za grajeno javno dobro lahko vplival na pravni položaj tožnikov v postopku za določitev meje predmetne nepremičnine. Tožnikoma bi zato utegnil iti položaj stranskega udeleženca, torej osebe, ki ima pravico udeleževati se (tujega) upravnega postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski član - dolžnost preživljanja
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik polnoletni otrok tujca, ki ima v Sloveniji stalno prebivališče, sporno pa je vprašanje, ali ga je oče res dolžan preživljati.
Sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je iz tega, ker tožnik redno ne obiskuje predavanj in ne opravlja obveznosti, že mogoče sklepati, da se redno ne šola. Zgolj na podlagi dejstva, da je obiskoval le predavanja iz enega predmeta in ni opravljal obveznosti, še ne pomeni, da se redno ne šola in da ima namen zlorabljati pravni inštitut dolžnosti preživljanja. Dejstvo je namreč, da je tožnik v šolo vpisan, da je v določenem obdobju obiskoval predavanja iz enega predmeta in da je opravil izpit. Dejstvo je, da je tožnik v Srednjo šolo B. vpisan in šola ga očitno šteje za svojega dijaka, saj ni dokazil, da bi ga izključila.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred odhodom v tujino. V konkretnem primeru so vezi, ki jih tožnik ohranja v Sloveniji, močnejše od tistih, ki predstavljajo rezidenčne vezi s tujo državo. Osebno vez predstavlja mladoletni otrok, ki živi z materjo v Sloveniji. Osebnih vezi v razmerju do tuje države tožnik ne zatrjuje niti jih ne dokazuje. V Sloveniji je obdržal lastništvo nepremičnine, kar predstavlja določen ekonomski interes.
ZDavP-2 člen 10, 31, 74, 74/4. ZDDV-1 člen 45, 76a. OZ člen 46, 94, 95, 95/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - nakup nepremičnin - povezana oseba - razveljavitev pogodbe - opravičljiva zmota - namen uporabe nepremičnine
V obravnavanem primeru sta se pogodbeni stranki v 3. členu Kupoprodajne pogodbe dogovorili, da se od prometa po tej pogodbi obračuna DDV ter se zavezali podati ustrezne izjave po 45. členu ZDDV-1. Na podlagi 76.a člena ZDDV-1 stranki soglašata, da DDV obračuna (plača) davčni zavezanec, kateremu je dobava opravljena (kupec), in sicer na način, da opravi v svojih davčnih evidencah t.i. samoobdavčitev. Gre za element pogodbe, glede katerega tožnik ni bil v zmoti. Zmota, ki se navaja, se nanaša na pravne posledice izpolnitve pogodbe, ki po presoji sodišča ne predstavljajo bistvene zmote ob sklepanju pogodbe. Po tem, ko je posel nastal, njegova vsebina ne more biti odvisna od subjektivnih okoliščin stranke, ki bi lahko učinkovale za nazaj na veljavnost pogodbe. Obveznost plačila DDV od nabave nepremičnin je bila namreč tožniku naložena izključno iz razloga, ker ni izkazal namena uporabe kupljenih nepremičnin za namene svojih obdavčljivih transakcij.
denacionalizacija - kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - višina odškodnine - naravna znamenitost
Upravni organ je presojo, da ni podlage za vrednotenje predmetnih nepremičnin v skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZDen in po Pravilniku o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, oprl na ugotovitev, da v času podržavljenja akt o razglasitvi obravnavanih zemljišč za naravno znamenitost, ni obstajal. Stanje premoženja v času podržavljenja torej ne izkazuje, da bi imela obravnavana zemljišča tedaj status naravne znamenitosti. Ker pa je temu tako, je tudi po presoji sodišča upravni organ pravilno določil odškodnino brez upoštevanja dodatne vrednosti v skladu z metodologijo za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti. Drugače bi organ mogel ravnati le v primeru, če bi obravnavana zemljišča tak status izkazovala v obeh po ZDen relevantnih časovnih točkah - v času podržavljenja in v času vračanja.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi.
cestni promet - vinjeta - izdaja nadomestne vinjete
Določba 38. člena ZCestn taksativno našteva razloge, zaradi katerih je mogoče cestninskemu zavezancu izdati nadomestno vinjeto. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da teh razlogov ni mogoče širiti na druge primere, saj ti v določbi 38. člena ZCestn niso navedeni primeroma, temveč taksativno, torej obvezujoče.
ZUS-1 člen 17. ZKT člen 17. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12, 12/2.
davčna izvršba - komunalna taksa - predlagatelj izvršbe - občina kot stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožeča stranka v obravnavanem izvršilnem postopku ni imela položaja stranke, saj je po podatkih upravnih spisov davčni organ očitno ni štel niti ni obravnaval kot stranko. Tako ji nista bila vročena ne sklep o izvršbi ne izpodbijana odločba, iz sklepa o izvršbi pa celo izrecno izhaja, da se postopek zoper dolžnika - družbo A. d.o.o. vodi po uradni dolžnosti in ne na predlog upravičenca. Da tožeča stranka v izvršilnem postopku ni bila upoštevana kot stranka, izhaja tudi iz odgovora na tožbo. Obenem pa iz spisov ne sledi, da bi tožeča stranka položaj stranke, ki ga sicer zatrjuje v tožbi, v postopku izvršbe kadarkoli zahtevala in še manj, da bi bilo o njeni vlogi odločeno.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba - načelo materialne resnice
Nastanek višje škode, ki jo bo prosilec uveljavljal v sodnem postopku, mora biti tudi v postopku dodelitve nujne BPP izkazan v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - dokazovanje - dokazna vrednost listine
Ker naj bi listina, sestavljena leta 1930, predstavljala edini dokument iz časa obstoja bivše agrarne skupnosti, ji ni mogoče odreči dokazne vrednosti zgolj iz razloga, ker je bila sestavljena 19 let pred podržavljenjem, kot sta to storila upravna organa, zlasti ker v dosedanjem postopku (glede na podatke spisa) ni bilo mogoče pridobiti nobenih drugih listin (predvsem iz časa oziroma ob času podržavljenja, tj. leta 1949).
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je bil v postopek pritegnjen Inštitut za vode RS. Ta je v zadevi pripravil strokovni predlog, katerega je na poziv drugostopnega organa še dopolnil, vendar pa dopolnitev ni bila vročena tožeči stranki. Tožeča stranka torej s tem mnenjem ni bila seznanjena in zato nanj ni mogla dati pripomb. Strokovno poročilo, ki ga pripravi v postopku Inštitut za vode RS, ima naravo izvedenskega mnenja. Zanj velja, kot za vse druge dokaze, da mora biti stranki dana možnost, da se o takšnem dokazu izreče, da pri njegovi izvedbi sodeluje, da postavlja izvedencu vprašanja ter da se seznani z uspehom dokazovanja.