upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljena odločba tožene stranke - zavrženje tožbe
Z odločitvijo sodišča, s katero je bila odpravljena odločba prvostopenjskega organa, zadeva pa vrnjena istemu organu v ponovni postopek, sta bili odpravljeni tako odločitev o stroških v zvezi s tem postopkom kot odločitev pritožbenega organa, zato bo moral upravni organ v ponovljenem postopku ponovno odločati tudi o stroških upravnega postopka.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - obrazložitev odločbe - prosta presoja dokazov
Tožena stranka je svojo odločitev oprla le na tiste tožnikove odgovore na vprašanja, na katere ni vedel odgovora, oziroma je bil odgovor pavšalen, ni pa ocenila njegovih preostalih odgovorov, niti jih ni ocenila glede na ostale dokaze, ki jih je zbrala. Obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, saj se tožena stranka ni opredelila do vseh dokazov in tudi ne do vseh odgovorov tožnika ob zaslišanju, torej je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz predloženih spisov je razvidno, da tožeča stranka zakonskim zahtevam glede vsebine prošnje ni zadostila. V vlogi, ki jo je sicer vložila na predpisanem obrazcu, ni navedla vseh podatkov, ki jih zahtevajo predhodno citirane določbe 32. člena ZBPP. Tožena stranka jo je zato pozvala naj svojo vlogo v danem roku dopolni in jo opozorila na pravne posledice, če tega ne bo storila.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Tožnik je bil, kot je mogoče razumeti iz njegove tožbe, s sklepom o davčni izvršbi seznanjen. Vedel je tudi, da mora pritožbo vložiti v roku, v tožbi pa navaja, da v zaporu ni imel možnosti, da bi tako pritožbo sestavil ter oddal, niti ni imel denarja za odvetnika. Sodišče ugotavlja, da zgolj dejstvo, da je bil tožnik v zaporu, ni vplivalo na njegovo možnost sestave (in vložitve) pritožbe, saj se v takih okoliščinah kot čas oddaje pritožbe šteje trenutek, ko je ta oddana upravi zavoda za prestajanje kazni.
vodno povračilo - zavezanec za plačilo - obrazložitev odločbe - taksa za obremenjevanje vode
Utemeljen je tudi tožbeni očitek, da sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe v neskladju, ker je kot osnova, uporabljena pri zadevni odmeri vodnega povračila za območji A1 in A2, v izreku navedeno "obratovanje turističnih sidrišč za plovila", medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je bila v tem delu uporabljena določba Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2012, ki se nanaša na "obratovanje turističnih pristanišč za plovila", kar je, glede na Sklep, druga kategorija. Ugotovljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločitve po ustaljeni upravnosodni praksi praviloma pomeni pomanjkljivost, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, torej že omenjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Višina vodnega povračila mora biti v razumnem sorazmerju glede na obremenitev, ki se povzroča okolju. Preizkus te razumnosti predpisa je mogoč le, če normodajalec navede oceno, ki jo je uporabil pri določitvi sorazmerja med posameznimi vrstami zavezancev, skladno z merili, ki jih določa peti odstavek 124. člena ZV-1.
Po določbi tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki mu sledi tudi določba 2. člena Odloka o turistični taksi na območju Mestne občine Koper, je zavezanec za plačilo turistične takse tudi tisti, ki je zgolj lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja, ne glede na to, ali to hišo oziroma stanovanje uporablja oziroma, ali je opremljeno in primerno za uporabo. Tako je tudi stališče ustaljene upravnosodne prakse.
ZGO-1 člen 21, 21/1. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/3, 229, 229/2.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - stranski udeleženec
Tožnika v postopku za razglasitev zemljišča za grajeno javno dobro nista mogla imeti položaja stranke, ki je oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Postopek se namreč začne po uradni dolžnosti in ne poteka "zoper" nikogar, saj se zaključi z ugotovitveno odločbo, v obravnavani zadevi pa je toženka tudi izključna zemljiškoknjižna lastnica parcele, na katero se je postopek nanašal.
Po drugi strani pa je res, da bi izid postopka zaradi pravnih posledic razglasitve nepremičnine za grajeno javno dobro lahko vplival na pravni položaj tožnikov v postopku za določitev meje predmetne nepremičnine. Tožnikoma bi zato utegnil iti položaj stranskega udeleženca, torej osebe, ki ima pravico udeleževati se (tujega) upravnega postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi.
ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila
Odmera nadomestila po prejemu inšpekcijske odločbe se ne nanaša na gradnjo, katere nelegalnost oziroma investitorja bi bilo treba šele ugotavljati, temveč je ena od zakonsko določenih posledic te odločbe in se nanaša na konkretno gradnjo, za katero je bila inšpekcijska odločba izdana. Vse tožbene navedbe v zvezi z značilnostmi nelegalne gradnje in investitorjem so zato neutemeljene oziroma jih v zvezi z odmero nadomestila ni mogoče upoštevati.
ZDavP-2 člen 10, 31, 74, 74/4. ZDDV-1 člen 45, 76a. OZ člen 46, 94, 95, 95/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - nakup nepremičnin - povezana oseba - razveljavitev pogodbe - opravičljiva zmota - namen uporabe nepremičnine
V obravnavanem primeru sta se pogodbeni stranki v 3. členu Kupoprodajne pogodbe dogovorili, da se od prometa po tej pogodbi obračuna DDV ter se zavezali podati ustrezne izjave po 45. členu ZDDV-1. Na podlagi 76.a člena ZDDV-1 stranki soglašata, da DDV obračuna (plača) davčni zavezanec, kateremu je dobava opravljena (kupec), in sicer na način, da opravi v svojih davčnih evidencah t.i. samoobdavčitev. Gre za element pogodbe, glede katerega tožnik ni bil v zmoti. Zmota, ki se navaja, se nanaša na pravne posledice izpolnitve pogodbe, ki po presoji sodišča ne predstavljajo bistvene zmote ob sklepanju pogodbe. Po tem, ko je posel nastal, njegova vsebina ne more biti odvisna od subjektivnih okoliščin stranke, ki bi lahko učinkovale za nazaj na veljavnost pogodbe. Obveznost plačila DDV od nabave nepremičnin je bila namreč tožniku naložena izključno iz razloga, ker ni izkazal namena uporabe kupljenih nepremičnin za namene svojih obdavčljivih transakcij.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba - načelo materialne resnice
Nastanek višje škode, ki jo bo prosilec uveljavljal v sodnem postopku, mora biti tudi v postopku dodelitve nujne BPP izkazan v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Postavljeni odvetnik lahko tudi sam zahteva svojo razrešitev, in sicer, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). V tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.
ZUS-1 člen 17. ZKT člen 17. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12, 12/2.
davčna izvršba - komunalna taksa - predlagatelj izvršbe - občina kot stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožeča stranka v obravnavanem izvršilnem postopku ni imela položaja stranke, saj je po podatkih upravnih spisov davčni organ očitno ni štel niti ni obravnaval kot stranko. Tako ji nista bila vročena ne sklep o izvršbi ne izpodbijana odločba, iz sklepa o izvršbi pa celo izrecno izhaja, da se postopek zoper dolžnika - družbo A. d.o.o. vodi po uradni dolžnosti in ne na predlog upravičenca. Da tožeča stranka v izvršilnem postopku ni bila upoštevana kot stranka, izhaja tudi iz odgovora na tožbo. Obenem pa iz spisov ne sledi, da bi tožeča stranka položaj stranke, ki ga sicer zatrjuje v tožbi, v postopku izvršbe kadarkoli zahtevala in še manj, da bi bilo o njeni vlogi odločeno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč
Sodišče se strinja s presojo upravnih organov, da ima sporno zemljišče dostop do javne ceste. Pri tem je bistvena možnost dejanskega dostopa do javne ceste. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti in tožbeno zatrjevanje, da dostop do javne ceste preprečuje zazidano zemljišče, pa na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priklopa na javno komunalno omrežje
Za tožnika je sporna le možnost dostopa do občinske javne ceste. Omenjeni pogoj pa je v skladu s četrtim odstavkom 218.b člena ZGO-1 izpolnjen že, če taka možnost obstaja. Navedeno ne pomeni, da bi morala parcela ležati ob javni poti niti, da dostopna pot ne more potekati po zemljiščih v privatni lasti. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti namreč na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva in tudi ni stvar postopka odmere stavbnega nadomestila, temveč je to lahko relevantno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
evidentiranje urejene meje - predlagana meja - urejena meja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča
Ker je bil sodni postopek ureditve meje pravnomočno ustavljen, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, torej, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
izvrševanje kazenskih sankcij - razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nevaren obsojenec - nujni ukrepi v javnem interesu - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz pravno relevantnih dejstev v zvezi z ravnanjem tožnika, ki jih je organ ugotovil predvsem na podlagi uradnega zaznamka pravosodnega policista z dne 12. 7. 2016, je upravni organ pravilno ocenil, da je tožnik nevaren in da ogroža druge obsojence. Zato je pravilen tudi zaključek upravnega organa, da je tožnika treba za določen čas namestiti v posebej varovan oddelek v okviru zavoda.
Kadar pa gre za odločanje o nujnih ukrepih v javnem interesu, tako kot v konkretnem primeru, ko se organ sklicuje na obstoj nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, lahko organ odloči v skrajšanem postopku, brez zaslišanja stranke.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2,2-n, 20, 20/1, 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/6. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega prosilca - nedovoljena začasna odredba
Vrhovno sodišče zastopa stališče, da opredelitev pojma "nevarnost pobega", kot je vsebovana v 68. členu ZTuj-2, omogoča ustrezno uporabo Uredbe Dublin III, čeprav ni mogoče uporabiti vseh kriterijev, pač pa le tiste, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.
Po mnenju sodišča pojma "nesodelovanja v postopku" ni mogoče razlagati tako pomensko široko odprtega, da bi obsegal (poleg ravnanj, kot so zapustitev države preden je postopek v zvezi s priznanjem mednarodne zaščite ali v zvezi s predajo odgovorni državi članici EU zaključen) tudi ravnanje, kot je zapustitev države, v kateri prosilcu ni uspelo doseči priznanja mednarodne zaščite oziroma zapustitev take države, preden bi bil končan postopek za vrnitev ali odstranitev prosilca, ter celo brez ugotovljenih takih okoliščin posameznega primera, kot so, ali je prosilec (sploh) kršil odločitve držav glede zapustitve, kakšne so bile te odločitve ter ali so bili na strani prosilca razlogi, zaradi katerih ni mogel slediti odločitvam posamezne države, ki so bile sprejete po za prosilca neuspelem zaključku postopka za priznanje mednarodne zaščite.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski član - dolžnost preživljanja
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik polnoletni otrok tujca, ki ima v Sloveniji stalno prebivališče, sporno pa je vprašanje, ali ga je oče res dolžan preživljati.
Sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je iz tega, ker tožnik redno ne obiskuje predavanj in ne opravlja obveznosti, že mogoče sklepati, da se redno ne šola. Zgolj na podlagi dejstva, da je obiskoval le predavanja iz enega predmeta in ni opravljal obveznosti, še ne pomeni, da se redno ne šola in da ima namen zlorabljati pravni inštitut dolžnosti preživljanja. Dejstvo je namreč, da je tožnik v šolo vpisan, da je v določenem obdobju obiskoval predavanja iz enega predmeta in da je opravil izpit. Dejstvo je, da je tožnik v Srednjo šolo B. vpisan in šola ga očitno šteje za svojega dijaka, saj ni dokazil, da bi ga izključila.