sodnik - imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosti preudarek - smiselna uporaba določb ZUP
Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta po z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev.
V postopkih odločanja Sodnega sveta o izbiri ne gre za odločanje v upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč gre za posamezni akt oblastne narave, ki ima značaj javno pravne stvari, v zvezi s katero se ZUP uporablja le smiselno (4. člen ZUP).
Tožnik je večkratni splošni povratnik na prestajanju 20-letne kazni zapora, od katere je na dan 29. 2. 2016 prestal 64,8 % kazni, kar je manj od treh četrtin prestane kazni zapora, in ima tudi odprt še en kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen. Slednje je, ob izpolnjevanju pogoja glede minimalnega prestanega časa zaporne kazni, materialni pogoj za odločanje o pogojnem odpustu in v njem so dane meje odločanja po prostem preudarku, kolikor je ta pogoj izpolnjen. Tehtanje ostalih pogojev, ki se presojajo v okviru kriterijev iz 2. stavka 5. odstavka 88. člena KZ-1 v primeru, če obsojenec ne izpolnjuje pogoja glede minimalnega prestanega časa zaporne kazni, niti ni potrebno.
imenovanje predsednika sodišča - pogoji za imenovanje - formalni pogoji
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik kot okrajni sodnik Okrajnega sodišča v B. formalnega pogoja iz prvega odstavka 62. člena ZS ne izpolnjuje.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - kršitev pravice do osebne svobode - okoliščine, ki kažejo na begosumnost
Toženkine ugotovitve sicer kažejo na tožnikovo nesodelovanje v postopku, vendar pa v okoliščinah tožnikovega primera same po sebi ne zadostujejo za ugotovitev, da je pri tožniku nevarnost, da bo pobegnil pred zaključkom postopka, izkazana kot tako očitna in znatna, da bi utemeljevala izdajo izpodbijanega sklepa.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja v postopku, da je nezakonito prehajal državne meje članic EU in po podatkih EURODAC, ki se nahajajo v spisu, pred vstopom v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito v Grčiji dne 21. 2. 2017, nato pa, glede na to, da je imel pri sebi hrvaško izkaznico prosilca za mednarodno zaščito, izdano v Zagrebu dne 18. 8. 2017, ki je sestavni del upravnih spisov, tudi na Hrvaškem in je obe državi samovoljno zapustil še pred odločitvijo o prošnji. Poleg tega je ugotovila, da tožnik svoje izjave v postopku spreminja, kar prav tako kaže na njegovo nesodelovanje v postopku kot kriteriju, ki kaže na tožnikovo begosumnost.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopka za mednarodno zaščito zapustil Grčijo in Hrvaško, čeprav o njegovi prošnji še ni bilo odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku kot jo opredeljuje 5. alineja 1. odstavka 68. člena ZTuj-2.
ZDR-1 člen 4. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 36, 37, 46. ZDavP-2 člen 59, 74.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz dejavnosti - samostojni podjetnik - dopolnilna dejavnost - delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
Iz Pogodb o poslovnem sodelovanju izhaja in temu tožeča stranka v dejanskem pogledu ne ugovarja, da so na podlagi obravnavnih sedmih primerov sklenjenih pogodb obravnavani samostojni podjetniki kot izvajalci tožeči stranki kot naročniku zagotavljali samo svoje (osebno) delo strežbe (kot natakarji), da so delo izvajali v prostorih in s sredstvi tožeče stranke, v delovnem procesu, ki ga je organizirala tožeča stranka ter da so delali po njenih navodilih in pod njenim nadzorom. Sporna je presoja navedenih ugotovitev ter zaključki, ki so narejeni na njihovi podlagi. V tem pogledu pa sodišče pritrjuje razlogom in zaključkom davčnih organov, po katerih v obravnavanih primerih ne gre za neodvisno in samostojno opravljanje gostinske dejavnosti, ki poleg strežbe nedvomno vključuje tudi druge aktivnost, vključno z organizacijo delovnega procesa in navodili ter nadzorom njegove izvedbe, temveč za pogodbena razmerja, ki so v celoti odvisna od naročnika in ki jih je zato potrebno obravnavati v smislu 35. člena ZDoh-2 kot dohodke iz zaposlitve in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot se uveljavlja v tožbi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. ZMZ-1 člen 84, 84/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - sorazmernost ukrepa - begosumnost
Iz obrazložitve sklepa razen pavšalnih navedb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih uporaba milejšega ukrepa, torej pridržanje na prostore azilnega doma, v danem primeru ni primerna. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja tehtanje sorazmernosti izrečenega ukrepa. Le kadar obstaja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera zadevno osebo pridržijo, da bi omogočile izvedbo postopkov za predajo v skladu z Uredbo Dublin III, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih sredstev. Pri tem pa se mora nezmožnost uporabe manj prisilnih sredstev od omejitve gibanja na prostore in območje Centra za tujce izhajati iz objektivnih okoliščin, podanih na strani prosilca za mednarodno zaščito in ne iz okoliščin glede zagotavljanja reda in varnosti v azilnem domu, kot to pravilno navaja tožnik v tožbi. Prvi odstavek 28. člena Uredbe Dublin III pa tudi določa, da države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek predaje odgovorni državi članici.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba - nevarnost pobega
Presoja okoliščin konkretnega primera, ki se zahteva v skladu z določbo 28. člena Uredbe Dublin III je bila, glede na razloge izpodbijanega sklepa, s strani toženke nedvomno opravljena. Tako se v izpodbijanem sklepu ugotavlja obstoj znatne nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek. Obrazloženo (z obširnim opisom razmer v azilnem domu) pa se ugotavlja tudi, zakaj drugih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce, ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru, kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom, mogoče zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila ocena posameznih okoliščin konkretnega primera, ki je razvidna iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma "nevarnost pobega" iz 68. člena ZTuj-2, ki se po stališču Vrhovnega sodišča RS iz sodbe in sklepa I Up 26/2016 z dne 15. marca 2016 (12. točka), uporabljajo za presojo tega pojma tudi v zadevah mednarodne zaščit
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3. ZIKS-1 člen 106, 106/7.
pogojni odpust - bistvena kršitev - kršitev načela zaslišanja stranke
Utemeljen je tožbeni ugovor absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 2. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1 v povezavi s 3. točko 2. odstavka 237. člena ZUP, saj je tožena stranka izvedla postopek, in sicer izredno sejo Komisije za pogojni odpust dne 29. 3. 2017 brez njegove prisotnosti, v zapisniku navedene seje pa zapisala, da obsojenec ni podal dodatnih pojasnil k prošnji za pogojni odpust, tako da v konkretnem primeru pravica do izjave stranke v postopku ni bila v polnosti uveljavljena oziroma tožniku tako ni bila dana možnost udeležbe v postopku na učinkovit način ter tako ni imel možnosti izjaviti se o ključnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to narekuje 9. člen ZUP.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - zahtevek stranke - kršitev pravil postopka
Tožnica je 28. 4. 2017 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku na prvi stopnji za ugotovitev izključne lastninske pravice na vozilu. Gre za zahtevek, ki je drugačen od zahtevka podanega v zadevi Bpp 1297/2017, s katerim je zahtevala BPP za zastopanje v nepravdnem postopku v zvezi z delitvijo skupnega premoženja. To pa pomeni, da nova prošnja za dodelitev BPP po vsebini ni enaka tisti, o kateri je bilo odločeno z odločbo Bpp 1297/2017, in bi morala tožena stranka o predmetni prošnji za dodelitev BPP odločiti po vsebini in ugotavljati ali tožnica izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP na podlagi 24. člena ZBPP.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 12. 9. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v sklepu z dne 13. 6. 2017. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZMZ-1 člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 21/3-3, 23, 23/1, 23/1-8, 23/1-9, 29. ZUP člen 9, 9/1. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/5.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - splošna verodostojnost prosilca - notranja razselitev - načelo zaslišanja stranke v postopku - dokazno breme
Splošna verodostojnost ni enaka pogoju iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ, ki zahteva, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter da ne nasprotujejo specifičnim in splošnim informacijam, povezanimi z njegovim primerom. V okviru ugotavljanja splošne verodostojnosti gre za ugotavljanje okoliščin, na podlagi katerih je mogoča opredelitev, ali je prosilec oseba, ki ji je mogoče verjeti. To se ocenjuje na podlagi njegovih izjav in ravnanja pred in med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite. Pogoj iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ je treba razumeti ožje, in sicer da se nanaša na tiste prosilčeve izjave v zvezi z okoliščinami, pomembnimi z vidika njegovega primera, ki so preverljive na podlagi specifičnih in splošnih informacij o izvorni državi (2. odstavek 22. člena v zvezi z 8. in 9. alinejo 23. člena ZMZ), to pa so okoliščine, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih prosilec vlaga prošnjo, oziroma gre za okoliščine, ki predstavljajo oviro za njegovo vrnitev v izvorno državo.
Celo če se šteje, da je prosilec neverodostojna oseba, pristojni organ ne more mimo tega, da je organ pri presoji pogojev za priznanje subsidiarne zaščite in s tem povezanega načela nevračanja dolžan preveriti prosilčeve izjave v povezavi s specifičnimi in splošnimi informacijami.
Tožena stranka tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je štela za protislovne ali malo verjetne, čeprav je prav na njih oprla svojo odločbo. V postopku do izdaje izpodbijanega akta bi morala dati tožniku možnost, da se izjasni o tem, zakaj so bile nekatere njegove izjave na osebnem razgovoru drugačne kot pri podaji prošnje kot tudi do tistih okoliščin, ki jih je tožena stranka ocenila kot malo verjetne.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - spreminjanje izjav - Dublinska uredba III
V izpodbijanem sklepu se ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek, obrazloženo (z obširnim opisom razmer v azilnem domu) pa se ugotavlja tudi, zakaj drugih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja še, da je bila ocena posameznih okoliščin konkretnega primera, ki je razvidna iz obrazložitve sklepa, opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma "nevarnost pobega" iz 68. člena ZTuj-2, ki se po stališču Vrhovnega sodišča lahko uporabljajo za presojo tega pojma tudi v zadevah mednarodne zaščite.
prispevek za zaposlovanje invalidov - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.
Določba 5. točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt ne predstavlja pravne podlage za pogodbeno določitev višine komunalnega prispevka namesto v 79. členu ZPNačrt urejene odmere prispevka, ampak le za opredelitev tistega dela komunalnega prispevka, ki ni zajet v vsebini pogodbe o komunalnem opremljanju, kar je večkrat poudarila tudi upravnosodna praksa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - ustavna pritožba
Tožena stranka je navedla pravno podlago za odločitev, ki se nanaša na izpolnjevanje vsebinskega pogoja, ki mora biti podan za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedla je, da je bila ustavna pritožba že vložena, da je bila vložena pravočasno in da je iz nje možno razbrati, da tožnik zatrjuje kršenje ustavne pravice in tudi to, da te kršitve presegajo pomen konkretne zadeve. Taka obrazložitev pa po mnenju sodišča ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno zaradi tega odločbo odpraviti. Res je, da vsebine ustavne pritožbe tožena stranka ne povzema, vendar pa je po mnenju sodišča iz nje razvidno, da je stranka z interesom zelo podrobno in natančno ter obsežno obrazložila, zakaj meni, da gre za odločitev o pomembnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve s tem, ko je navedla, da se je stranko z interesom sankcioniralo zato, ker je upoštevala odločitev sodišča in po mnenju stranke z interesom takšno stališče ni sprejemljivo in pomeni napačno sporočilo javnosti. Stranka z interesom je v ustavni pritožbi tudi zelo podrobno obrazložila, katere ustavne pravice naj bi ji bile kršene.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Zaradi zavrženja predloga za vrnitev v prejšnje stanje je prepozna tudi predmetna tožba. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila tožnici izpodbijani sklep, s katerim je bil končan upravni postopek, vročen dne 28. 10. 2016. Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožnica tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe, je tako začel teči 29. 10. 2016 in se je iztekel 27. 11. 2016. Ker pa je bila takrat nedelja, se je rok iztekel prvi naslednji delovni dan, to je 28. 11. 2016. To posledično pomeni, da je bila dne 21. 3. 2017 tožba vložena po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1.
dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost
Tožena stranka je oceno o tem, ali obstajajo razlogi za sum, da tožnik utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost oziroma da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, utemeljila le na tožnikovi predkaznovanosti, ni pa ocenila, ali je zaradi njegovega bolezenskega stanja še prisotna taka nevarnost, čeprav je bila z njegovo boleznijo seznanjena.
tožba - nepopolna tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Ker iz vloge tožnika ni bilo jasno razvidno, katero odločbo izpodbija s tožbo, niti pravni interes za tožbo, je sodišče v skladu z določbo 31. člena ZUS-1 tožniku poslalo poziv, da se določno izjasni, zoper kateri akt vlaga tožbo in tudi navede razloge za tožbo. Pri tem ga je tudi opozorilo, da bo sodišče, kolikor v postavljenem roku ne bo odpravil navedenih pomanjkljivosti, tožbo zavrglo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - lastništvo nepremičnine - predhodno vprašanje
Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost, niti da ima prodajalec razpolagalno upravičenje, ki je potrebno za veljaven prenos lastninske pravice.