ZUP člen 260, 260-1, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 267.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožnika za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP nista akitvno legitimirana, ker nista bila stranki postopka, katerega obnovo predlagata, in je njun predlog glede tega obnovitvenega razloga nedovoljen, predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP pa prepozen.
Odlok o prometni ureditvi v starem jedru mesta Koper - Capodistria (2007) člen 14.
izdaja dovolilnic za parkiranje - pogoji za izdajo dovolilnic
Tožeča stranka ni izkazala pogojev za dodelitev dovolilnine iz 14. člena Odloka o prometni ureditvi v starem mestnem jedru Koper-Capodistria, saj ni izkazala, da je lastnica stanovanjske enote, za katero še ni bila izdana nobena druga dovolilnica. Zato je odločitev tožene stranke, da se vloga za izdajo dovolilnice za vožnjo in parkiranje zavrne, pravilna in zakonita.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - pravica stranke do izjave - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, je toženka ob obravnavanju tožničinega zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejstva in okoliščine v zvezi z upravičenimi stroški, opravila je administrativni pregled zahtevka ter tožnico pozvala k dopolnitvi zahtevka in nato še k obrazložitvi stvarnega stanja stvari (na kar se je tožnica tudi odzvala). O zadevi torej toženka ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. V takšnem primeru je treba stranko pred izdajo odločbe ustrezno seznaniti z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka, pri čemer je treba ne le povzeti njene navedbe, ampak se do njih tudi vsebinsko opredeliti. Sicer stranki ni dana učinkovita možnost, da se polno izreče o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah, kot to zahteva načelo zaslišanja stranke, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
Pritožbo zoper izpodbijani sklep je tožnica poslala z navadno pošto in jo je sodišče prejelo 27. 9. 2017, torej po izteku petnajstdnevnega prekluzivnega roka za pritožbo, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
Ker je tožnica sama vložila predmetno pritožbo, v njej pa ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožba nedovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato jo je treba tudi na tej podlagi zavreči.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba je neobrazložena glede pravilnosti uporabe 28. člena ZBPP. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je v dosedanjih postopkih, ki so se nanašali na zvišanje preživnine, tožečo stranko zastopal odvetnik. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, na podlagi katerih dejstev in dokazov je tožena stranka zaključila, da se je tožeča stranka v pravdnem postopku sposobna zastopati sama in v njem učinkovito zavarovati svoje pravice in interese. V tem delu izpodbijane odločbe niti ni mogoče preizkusiti z vidika zakonitosti, tako da je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 214. člena ZUP.
Avtentična razlaga predpisa pomeni razlago že obstoječega pravnega akta, ki ga po enakem postopku, kot je sprejet predpis, sprejme normodajalec. Pravilnik o študiju na Evropski pravni fakulteti je sprejel Upravni odbor Evropske pravne fakultete po pravilih, ki jih določa Statut Evropske pravne fakultete, kar pomeni, da lahko avtentično razlago sprejme le ta organ in to po enakem postopku, kot je bil sprejet predpis. Predpis sicer lahko razlagajo tudi drugi organi, vendar pa le organ, ki je predpis sprejel, lahko tega avtentično razloži.
Razlog bolezni je kot upravičen razlog za podaljšanje statusa študenta dopustno uveljavljati le v naslednjem študijskem letu glede na čas bolezni, ne pa tak razlog odložiti za nekoč v prihodnost, če bi bilo to potrebno. Sodišče meni, da je taka ureditev v Pravilniku določena dovolj razumljivo.
nejasna vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - sprememba zahtevka - uradna evidenca - licenca
Kolikor upravni organ zaradi nejasnosti vloge ne more ugotoviti, ali stranka z vlogo zahteva spremembo zahtevka, jo mora pozvati k izjasnitvi v smislu 67. člena ZUP. Podlaga za začetek upravnega postopka je namreč zahtevek stranke, s katerim ta do odločitve upravnega organa prve stopnje prosto razpolaga, upravni organ pa odločitev sprejme v mejah tako postavljenega zahtevka. Ker tožena stranka spremembe zahtevka v obravnavanem primeru ni upoštevala, niti ga ni zavrnila, oziroma se o tem sploh ni izjasnila, je kršila določbe postopka.
Tožnik se je smiselno skliceval na tretji odstavek 139. člena ZUP, skladno s katerim mora uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco, oziroma vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Tožena stranka se o tem ni izjasnila, torej ni navedla, ali s takimi podatki dejansko razpolaga in kolikor razpolaga, kaj je bil razlog, da je od tožnika zahtevala predložitev dokazil, ne da bi jih priskrbela sama, kar pomeni, da je kršila določbe postopka.
ZUP člen 260, 260-9. ZVO-1 člen 68, 73, 82, 84a. Uredba o odpadkih člen 10, 36.
okoljevarstveno dovoljenje - obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes - aktivna legitimacija
Postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja je načeloma namenjen varovanju okolja in zdravja ljudi in ne ekonomskega položaja lastnikov sosednjih zemljišč. Kaj takega ne izhaja niti iz drugih določb ZVO-1. Povedano velja tudi za Uredbo o odpadkih, posebno za člene od 36 do 42, ki se nanašajo na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja izvajalcem obdelave odpadkov. Tudi iz določb 10. člena Uredbe o odpadkih, ki jih navaja že drugostopenjski organ v svoji odločbi, izhaja namen varovanja okolja in zdravja ljudi, ne pa ekonomskega položaja lastnikov sosednjih zemljišč. Tožnica sama pa tudi ne obrazloži, da bi varstvo koristi, ki jo v smislu zmanjšane vrednosti svojih nepremičnin želi ščititi v zadevnem upravnem postopku, izhajalo iz določb (ali njihovega namena) ZVO-1 ali Uredbe o odpadkih. Interes osebe, da se vrednost njene nepremičnine ne zmanjša zaradi dejavnosti, ki se opravlja na sosednjem zemljišču, torej ni predmet upravne stvari odločanja v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Tožnica teh koristi v obravnavani zadevi s predpisi, ki jih je treba uporabiti v tem postopku, ne more učinkovito varovati. V razmerju do upravne stvari, ki je predmet zadevnega postopka, ima zato njen interes naravo dejanskega (in ne pravnega) interesa, to pa ji po prvem odstavku 43. člena ZUP ne omogoča vstopa v upravni postopek, kot sta pravilno zaključila že oba upravna organa.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica - stranka v postopku - stranski udeleženec - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica je že v vlogi z dne 5. 6. 2017 podala v petih točkah vsebinske argumente za utemeljitev pravnega interesa z navedbo pravnih določb ZLD-1, ki pa jih tožena stranka v obrazložitvi akta ni obravnavala. Gola navedba določila 43. in 142. člena ZUP v situaciji, ko argumenti udeleženca v postopku za priznanje statusa stranke niso očitno neutemeljeni, ne zadošča, kakor tudi ne pavšalna navedba tožene stranke, da zgolj selitev lekarne ne posega v pravne koristi tožnice. To pomeni, da tožena stranka ni kršila samo določbe 3. in 4. točke 1. odstavka 214. člena ZUP, ampak tudi določbo 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, ker je tožnica imela samo navidezno možnost, da se je izrekla o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, vendar tožena stranka njenih argumentov ni obravnavala niti ni razvidno iz izpodbijanega sklepa, zakaj jih ni obravnavala.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - načelo zaslišanja strank
Po presoji sodišča toženka v obravnavanem primeru ni ustrezno upoštevala pravil postopka tudi zato, ker tožnici po izvedenem ugotovitvenem postopku ni dala možnosti, da se seznani z njegovimi rezultati in se tako že pred izdajo izpodbijane odločbe izjavi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah. Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, je toženka ob obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejstva in okoliščine v zvezi z upravičenimi stroški, opravila je administrativni pregled zahtevka in tožnico pozvala k razjasnitvi zahtevka. O zadevi torej ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožnico bi zato, skladno z načelom zaslišanja stranke, pred izdajo izpodbijane odločbe morala seznaniti z ugotovljenimi dejstvi in z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka ter ji dati možnost, da se o vsem tem izreče.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - vračilo davka na promet nepremičnin
Obravnavani DPN je bil odmerjen na podlagi prodajne pogodbe, s katero je tožnica 12. 2. 2016 prodala predmetno nepremičnino kupcema B.B. in C.C. Iz navedenega izhaja, da gre za isto nepremičnino in istega prodajalca (kot leta 2009), razlikuje pa se kupec in znesek pogodbeno dogovorjene kupnine in s tem tudi davčna osnova. Tako ne gre za enako dejansko in pravno stanje, kot to zmotno navaja tožnica. Tudi po presoji sodišča v danem primeru ni prišlo do dvakratne obdavčitve davčnega zavezanca istega prometa in iste nepremičnine na podlagi istega posla.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje prošnje
Po določbi 129. člena ZUP, ki se v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v postopkih odobritve brezplačne pravne pomoči, organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči s sklepom zavrže kot nedovoljeno med drugim tudi, če je bil o isti zadevi že voden upravni ali sodni postopek in je bila izdana zavrnilna odločbe ter se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
sodnik - imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosti preudarek - smiselna uporaba določb ZUP
Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta po z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev.
V postopkih odločanja Sodnega sveta o izbiri ne gre za odločanje v upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč gre za posamezni akt oblastne narave, ki ima značaj javno pravne stvari, v zvezi s katero se ZUP uporablja le smiselno (4. člen ZUP).
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2.. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9. ZBPP člen 34, 34/4.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - prepozna tožba - zavrženje tožbe
O nujnih zadevah sodišča odločajo tudi v času sodnih počitnic. Po določbi 4. odstavka 34. člena ZBPP se zadeve brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu obravnavajo kot nujne.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovno usposabljanje - predložitev dokazov
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive določba postopke verifikacije in točkovanje programov strokovnega usposabljanja, ki jih opravi Socialna zbornica Slovenije na podlagi metodologije za verificiranje in točkovanje programov, ter sprejme strokovni svet zbornice enkrat letno za naslednje koledarsko leto. Ob upoštevanju tako predpisanega postopka verificiranja in točkovanja programov sodišče pritrjuje toženi stranki, da pri točkovanju oziroma vrednotenju predloženih potrdil ni upoštevala tistih, iz katerih čas trajanja ni bil razviden ali tistih, iz katerih je razvidno, da je izobraževanje trajalo manj kot 3 pedagoške ure. Tožnica ne more biti uspešna s tožbenim ugovorom, da bi morala tožena stranka, v kolikor potrdila navedenih podatkov niso vsebovala, uporabiti določbe ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in jo pozvati k predložitvi dokazil oziroma podatkov o časovnem obsegu trajanja programa. K takšni razlagi določbe Pravilnika ne napotujejo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca
Organ za brezplačno pravno pomoč je dolžan v roku enega leta po končanju postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, ugotavljati, ali ta še izpolnjuje premoženjske pogoje glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in v primeru, če ugotovi, da teh ne izpolnjuje, odločiti o obveznosti upravičenca, da že izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vrne in sicer v takšnem obsegu, kot jih je glede na ugotovljeno materialno stanje sposoben vrniti.
URS člen 18, 35, 54, 54/1. ZZZDR člen 120, 120/1. ZUP člen 221, 221/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8.
odvzem otroka - razlogi za odvzem - začasna odločba - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja - načelo zaslišanja strank
Po določbi 18. člena Ustave in 3. člena EKČP nihče ne sme biti podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. To je absolutna pravica vsakega človeka, v katero ni dovoljeno poseči pod nobenim pogojem. To velja tudi za komaj rojenega otroka, za katerega naj bi na podlagi starševske obveznosti in pravice skrbela njegova mati (in oče). Zato v takem primeru v zvezi z varovanjem omenjene otrokove pravice ne pride v poštev nobeno tehtanje pravic, ki so v posamičnem primeru morebiti v koliziji. Ker gre za absolutno pravico mladoletnega otroka do prepovedi nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, je dokazni standard za ugotovitev oziroma prognostično oceno, ali bi do škodnega dogodka v prihodnosti lahko prišlo ali ne, precej pod pragom 50% verjetnosti.
Tožena stranka z izpodbijano odločbo tudi ni posegla v domnevo nedolžnosti tožnice v tem smislu, da bi to lahko vplivalo presojo zakonitosti izpodbijanega akta, kajti dokazne ocene tožene stranke ni mogoče razumeti, kot da je bila že ugotovljena kazenska odgovornost za očitana kazniva dejanja, oziroma, da je tožnica kriva omenjenih kaznivih dejanj, ampak je tožena stranka, ki bi sicer morala dosledno uporabljati pojem „utemeljenega suma“, zgolj za izvajanje svojih pristojnosti po ZZZDR uporabila okoliščine, ki so bila takrat s strani tožilstva ugotovljene do stopnje utemeljenega suma (20. člen Zakona o kazenskem postopku), in ki so bile do stopnje utemeljenega suma ugotovljene tudi s strani sodišč, ki so odločali o priporu tožnice. To pa za oceno tveganja z vidika 18. člena Ustave oziroma 3. člena EKČP zadostuje in ni potrebno, da bi tožnica morala biti že tudi obsojena oziroma pravnomočno obsojena za kazniva dejanja v zvezi s pokojno oškodovanko, da bi se te okoliščine lahko uporabile v upravnem postopku.
Samo z vidika pravice do izjave tožnice v postopku po ZUP je bilo sicer z načinom vodenja postopka nedvomno poseženo v tožničino pravico do izjave s tem, ko njena izjava pred izdajo odločbe ni bila vzeta na zapisnik in vključena v dokazno oceno. Vendar je tak poseg predpisan z zakonom. ZUP v določilu 1. odstavka 221. člena določa, da se glede na konkretne okoliščine, če je neogibno potrebno, izda začasna odločba in taka odločba se izda „na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda“. Gre za specialno določbo, ki se nanaša na nujne ukrepe med drugim še posebej v zvezi z varstvom absolutnih pravic v vseh vrstah upravnih zadev, ki jih specialen zakon ne ureja drugače, in zato je ta določba specialna tudi v razmerju do določila 88. člena ZSV. Omejitev pravice do izjave tožnice preden je bila izdana odločba, je torej predpisana z zakonom, ima legitimen cilj v varovanju otrokovih koristi v zvezi z 18. členom ustave in 3. členom EKČP; je primerna, ker je z njo mogoče doseči legitimen cilj čim bolj varnega odvzema otroka z ustrezno skrbjo za najmanjšo možno škodo na strani prizadetih in je bila v konkretnem primeru tudi nujna.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Evropski zakonodajalec je torej samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
imenovanje predsednika sodišča - pogoji za imenovanje - formalni pogoji
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik kot okrajni sodnik Okrajnega sodišča v B. formalnega pogoja iz prvega odstavka 62. člena ZS ne izpolnjuje.