predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za delovno uspešnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede obračunavanja nadomestila plače z upoštevanjem dodatka za delovno uspešnost zaradi povečane pedagoške obveznosti in dodatka za ure razredništva.
Dokazna ocena - ko o nekaterih dejstvih ne priča noben dokaz, o nekaterih je glede na izvedene dokaze sprejet nelogičen zaključek, za nekatera pa ni jasno, ali so sploh zajeta v dejansko podlago sodbe - ni niti skrbna niti prepričljiva, saj ni izdelana v skladu z napotki iz 8. člena ZPP, ki zahteva skrbno presojo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj.
nadomestilo za čas čakanja - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec, ki je odsoten z dela zaradi čakanja na delo, pa v tem času zboli in ima s strani osebnega zdravnika oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje odobren bolniški stalež, upravičen za ta čas do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas čakanja na delo ali do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni.
solidarnostna pomoč - namen - razlaga kolektivne pogodbe - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri priznanju pravice do solidarnostne pomoči upošteva tudi iz razlage Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) izhajajoč namen, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji ali pa za izplačilo solidarnostne pomoči zadostuje le eden izmed dogodkov, naštetih v 4. točki 40. člena KPND.
Kratki "sestanki", namenjeni dnevnim informacijam - o trenutnih razmerah in nalogah naslednjega dne - ne presegajo okvira dnevne rutine, ki je nujna za nemoteno delovanje ustroja, kakršen je vojska na misiji v tujini. Tudi, če so bili obvezni, v takšni obliki in vsebini, kot je bila ugotovljena, ne pomenijo opravila, ki bi kršilo pravico do počitka.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - sodnica porotnica kot stranka v postopku - tehtni razlogi za delegacijo
Okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - rok za uveljavljanje - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
‒ ali je rok iz tretjega odstavka 13. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti – KPND (Ur. l. RS, št. 40/2012) oz. iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa h KPND (Ur. l. RS, št. 46/2013) prekluziven;
‒ če je odgovor na predhodno vprašanje pritrdilen, kdaj je pričel v konkretnem primeru teči rok za podajo zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči – z dnem nastanka škodnega dogodka ali z dnem, ko je tožnik bil seznanjen z višino škode.
ZZRZI člen 40, 40/6. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
dopuščena revizija - poškodba pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede objektivne odgovornosti druge toženke in glede višine soprispevka tožnika k nastanku škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - teža kršitve - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Po uveljavljeni sodni praksi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga lahko zakonita tudi v primeru, če je kršitev, ki je bila podlaga za to odpoved, manjše intenzitete od kršitve, ki je bila predmet (predhodnega) pisnega opozorila iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, vendar je ob ugotovljeni intenziteti kršitve vseeno treba ugotoviti in upoštevati možnost nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa v okoliščinah tega primera pomeni,da za izpodbijano odpoved ni obstajal utemeljen oziroma resen razlog.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2-14,15. ZDR-1 člen 6.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - prepoved diskriminacije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo kot neutemeljeno
invalid - pravica do dela s krajšim delovnim časom - lastnost zavarovanca - polni delovni čas
Zavarovancu invalidu s pravico do dela s krajšim delovnim časom, ki se zaposli za krajši delovni čas od polnega in se mu po posebnih predpisih oziroma na temelju drugega odstavka 130. člena ZPIZ-2 krajši delovni čas šteje kot polni ter ga je treba na temelju te določbe voditi kot zavarovanca za polni delovni/zavarovalni čas, pripada lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za polni delovni čas 8 ur dnevno oziroma 40 ur tedensko. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z varstvom invalidov na podlagi Ustave RS, mednarodnih dokumentov in zakonov.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - sprememba delodajalca - pristop k dolgu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče odločitev pravilno oprlo na določbo 433. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VS00046204
ZZVZZ člen 34, 34/1, 82. ZPIZ-2 člen 178. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 246. ZPP člen 206, 206/4.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - začasna nezmožnost za delo
Izda se svetovalno mnenje:
Delodajalec v socialnem sporu o začasni nezmožnosti za delo ob sklicevanju na določbe 34. člena ZZVZZ, 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more zahtevati napotitve delavca na invalidsko komisijo.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči prve in druge stopnje stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka v zvezi z izvedbo dokaza z izvedenci in ali sta pravilno uporabili materialno pravo glede ničnosti sporazuma in pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1. ZUS-1 člen 22, 22/2.
laična pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost za pritožbo - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Ker v pritožbi pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi iz izpodbijanega sklepa, da ni evidentirana v seznamu (evidenci) oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki ga upravlja Ministrstvo za pravosodje, je Vrhovno sodišče ni (ponovno) pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem državnem pravniškem izpitu. Ob tem dodaja, da za presojo dovoljenosti obravnavane pritožbe niso upoštevne pritožničine navedbe, da zaradi karantene ni mogla urediti brezplačne pravne pomoči ter da njena bolezen in preiskave upočasnjujejo zadevo. Navedene okoliščine namreč ne spreminjajo dejstva, da je obravnavano pritožbo vložila oseba, ki za to ne izpolnjuje zahtevanega zakonskega pogoja. Šele če bi jo na podlagi odobrene brezplačne pravne pomoči vložil odvetnik, pritožba pa bi bila vložena po poteku za to predpisanega roka, bi bilo mogoče presojati, ali gre za okoliščine, ki utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje.
postopek s pritožbo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost - drugačna presoja ugotovljenih dejstev
Sodišče druge stopnje mora dokaze ocenjevati na način, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je v svoji odločbi obrazložilo vsa odločilna dejstva. Dodatne ugotovitve višjega sodišča, ki je sicer presojo prvostopenjskega sodišča sprejelo, niso imele vpliva na zakonitost izpodbijane sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00046821
ZZUSUDJZ člen 3.. KZ-1 člen 62,.
preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - rok za preklic pogojne obsodbe - tek rokov - tek materialnih rokov - narava roka - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Zakonodajalec je z drugim odstavkom 3. člena ZZUSUDJZ predvidel tako procesne kot materialne roke v zadevah, v katerih je bila pred sodiščem dana zahteva upravičenega tožilca, vendar je vprašanje, ali in v kakšnem obsegu je s tem posegel v pravice strank v kazenskem postopku. Ker je drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJU dopolnilna norma posameznih določb KZ-1 in ZKP, ki določajo roke, je treba pri njeni uporabi in razlagi upoštevati načelo zakonitosti v kazenskem pravu, vključno s prepovedjo retroaktivne uporabe zakona. Pri tej presoji je bistvena opredelitev narave posameznega roka, na katerega bi lahko vplival ZZUSUDJZ, saj prepoved retroaktivne veljave strožjega zakona velja le za materialne, ne pa tudi procesne roke. Zato je v konkretnem primeru ključno vprašanje, ali ima rok za preklic pogojne obsodbe iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 v konkretnem primeru naravo procesnega ali materialnega roka.
Od tedaj, ko se izteče rok za izpolnitev obveznosti in ko sodišče začne s postopkom preklica pogojne obsodbe, ima rok za preklic naravo procesnega roka, določenega za ukrepanje sodišča glede določenega procesnega dejanja, saj mora sodišče v tem časovnem okvirju izvesti in pravnomočno končati postopek preklica pogojne sodbe. Ta rok obsojencu neposredno ne omogoča uveljavitve nobenih materialnih pravic in mu tudi ne nalaga posameznih obveznosti, temveč se nanaša na časovno obdobje, v katerem mora sodišče opraviti določeno dejanje v postopku. Pravice in obveznosti obsojencev torej ne nastanejo s pretekom roka in od njega niso neposredno odvisne, prav tako tudi niso odvisne od ravnanja obsojenca, temveč so posledica ukrepanja sodišča. Ravno zaradi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da ima rok za preklic pogojne obsodbe v konkretnem primeru naravo procesnega roka. V tem kontekstu je treba razlagati tudi določbo drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ.