določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - sodniški pomočnik - svaštvo - majhno sodišče - okoliščine konkretnega primera - ugoditev predlogu
Dolžnik je v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki je zaposlena na oddelku sodišča, ki naj vodi izvršilni postopek. Gre za majhen kolektiv, kjer se zaposleni med seboj zagotovo poznajo, prav tako pa tudi dela ni mogoče organizirati na način, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z izvršilnimi spisi ter jih obravnavala tudi v času odsotnosti sodelavke. Zato je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00046864
OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23. URS člen 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - hipotekarni bančni kredit - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - dopustnost podlage - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - oderuška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00046941
ZZD člen 226, 226/1. ZPSPP člen 10, 10/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - najemna pogodba za poslovni prostor - pogodba o prenosu pravice uporabe - sprememba namembnosti nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - otrok sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poznanstvo med sodniki - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je nasprotni udeleženec sin sodnice, ki je zaposlena na kazenskem oddelku tega sodišča, s sodniki oddelka za družinsko sodstvo, ki bi odločali o zadevi, se pozna in z njimi sodeluje, ter da utegne biti v postopku predlagana za pričo, utemeljujejo delegacijo pristojnosti.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči nižjih stopenj kršili materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka 51. člena ZZZDR in posledično pomanjkljivo (protispisno) ugotovili pravno relevantna dejstva, s tem ko nista upoštevali navedb toženca in listin v spisu, iz česar je nesporno izhajalo, da so sporne nepremičnine vsaj delno bile pridobljene odplačno, in sicer s skupnim premoženjem pravdnih strank (za ta znesek je bil najet kredit, ki se je odplačeval z denarnimi sredstvi, ki predstavljajo skupno premoženje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00046565
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZDen člen 42, 42/3.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - vrnitev nadomestne nepremičnine - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpostavljena vprašanja se sicer v pretežnem delu nanašajo na naravo sklepanja sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen za vrnitev nadomestne nepremičnine upravičencu, vendar je iz obrazložitve, ki obširno povzema kronologijo dolgoletnega postopka vračanja, mogoče razbrati le, da tožnik nasprotuje dejanskemu stanju, in sicer ugotovitvi sodišča, da zemljišče parc. št. 2222/2 ni bilo med ponujenimi zemljišči, in ugotovitvi, s kakšnim namenom je zatrjeval neprimernosti ponudbe.
Na stališče v sodbi, da je SKGZ dolžan skleniti sporazum o nadomestnih zemljiščih samo za katero od teh, ki jih je ponudil upravičencu, ciljajo tretje, četrto in šesto vprašanje (s podvprašanji). Vendar v predlogu ni obrazloženo, zakaj je omenjeno stališče sodišča napačno, saj so navedbe o tem nasprotujoče. Tožnik namreč na eni strani trdi, da je nesklenjen sporazum kršitev zakonske obveznosti SKGZ, na drugi pa, da ima SKZG diskrecijsko pravico glede sklenitve sporazuma, pri čemer se v nadaljevanju celo sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 313/2010 z dne 13. 6. 2013, da je vprašanje sklenitve sporazuma obligacijsko, civilnopravno vprašanje (ne pa torej zakonsko predpisana dolžnost).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršilni postopek - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
V predlogu navedeni razlogi, tudi če bi bili res podani, ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Očitek pristranskost odločanja je lahko predmet instituta izločitve sodnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00046972
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 352, 352/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje - ugovor zastaranja - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - skrbnost oškodovanca - zmota - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
lastninska pravica na nepremičnini - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - ODZ - priposestvovanje po ODZ - priposestvovalna doba - načelno pravno mnenje - zakonitost posesti - pravična posest - poštena posest - dobra vera priposestvovalca - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost - izredno priposestvovanje - pravni naslov - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dopuščena revizija
Za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah po ODZ, v zvezi z načelnim pravnim mnenjem razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, pri dvajsetletni priposestvovalni dobi zakonitosti posesti ni bilo treba dokazovati.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede izjemno velikega števila materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski sodbi opredelitev do njih popolnoma izostala, zato bi se skorajda v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. To velja tudi za vprašanje zatrjevane nesklepčnosti zahtevka, kjer ne gre za prima facie nesklepčnost, ki bi narekovala njegovo apriorno zavrnitev. V konkretnem primeru je zato zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe; enako odločitev pa narekujejo tudi razlogi ekonomičnosti.
ZPP člen 190, 190/1, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 64.
načelo pravnomočnosti - res iudicata - načelo ne bis in idem - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - odsvojitev nepremičnine med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dopuščena revizija
Presoja o utemeljenosti revizije je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči kršili pravilo o prepovedi sojenja o isti stvari. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen.
Vprašanje o toženčevi (ne)dobrovernosti pri pridobitvi služeče nepremičnine ni bilo zajeto v dejstvenem sklopu, ki je tvoril tožbeni temelj v pravdi, ki se je nanašala na priposestvovanje stvarne služnosti. Tožbeni zahtevek v tem postopku se ni opiral na enako dejansko (tožbeno) podlago kot v postopku III P 317/2014, saj bi toženec v tem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi dokazal, da je služečo nepremičnino dobil v dobri veri na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah 190. člen ZPP ne zavaruje pravnega položaja tožeče stranke.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00046558
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15, 15-c. ZMZ-1 člen 21, 22, 23, 23/2, 26, 27, 28, 28-3. ZS člen 83, 83/4, 83a.
mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite - zavrnitev statusa begunca - pogoji za priznanje statusa begunca - utemeljen strah pred preganjanjem - neizkazano preganjanje - resna škoda v smislu 28. člena ZMZ - rok za vložitev pritožbe - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - nujna zadeva - zavrnitev pritožbe
Sodišča sicer v praksi zadeve v zvezi s priznanjem mednarodne zaščite zaradi kratkih zakonski rokov za odločanje, njihove narave in pomena za prosilce obravnavajo kot nujne, vendar tak status teh zadev ne izhaja iz izrecne zakonske ureditve, saj ZMZ česa takega ni določal, niti tega ne določa zdaj veljavni ZMZ-1. Vrhovno sodišče zato meni, da bi obravnava take zadeve kot nujne v smislu Odredbe, kar bi pomenilo, da roki tečejo enako kot v zadevah, ki so kot nujne določene z zakonom, pomenila poseg v pravico do pravnega sredstva brez zakonske podlage.
Ocena upravnega organa oziroma sodišča o tem, ali je zatrjevano nevarnost mogoče šteti za dejanja preganjanja, ki so dovolj resne narave in dovolj ponavljajoča, da pomenijo hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in posledično ali je pri prosilcu podan utemeljen strah pred preganjanjem, je omejena in odvisna od dejstev in okoliščin, ki jih prosilec med postopkom navede v utemeljitev svojega strahu pred preganjanjem (21. člen ZMZ oziroma ZMZ-1). Pristojni organ sicer ugotavlja dejansko stanje po uradni dolžnosti, vendar, kot izhaja iz 22. člena ZMZ oziroma ZMZ-1, v okviru te dolžnosti preverja le izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi. Glede na to so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje pritožnika ni vprašalo o drugih grožnjah; o takih grožnjah bi namreč moral izpovedati sam.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - materialna škoda - neizkazana težko popravljiva škoda - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana.
Pritožnika nista zadostila zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode. Njune navedbe v zvezi s težko popravljivo škodo so namreč presplošne in pavšalne, pri čemer niti ne pojasnita, koliko bi sploh znašala višina stroškov gradbenih del zaradi odstranitve spornega objekta. Ob tem ne gre spregledati, da pritožnika celo sama v pritožbi priznavata, da v zahtevi za izdajo začasne odredbe res nista konkretizirala in zneskovno opredelila stroškov oziroma škode, ki bi jima z odstranitvijo objekta nastala. Prav tako pritožnika nista ne zatrjevala ne izkazala, zakaj bi plačilo teh stroškov zanju predstavljalo težko popravljivo škodo. V primeru ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic naloženega ukrepa, ki bi izhajale iz razmer pritožnikov, torej ob upoštevanju njunih subjektivnih okoliščin. Takih okoliščin pa pritožnika nista zatrjevala in izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00046468
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZVZZ člen 62, 62b, 62b/1-5, 63, 75.
dopuščena revizija - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - bolnišnično zdravljenje - zavarovalno kritje - zdravstvena storitev - obračun stroškov - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - splošni dogovor
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče pravilno, ustrezno in zakonito presodilo, da Navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov, izdano s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi Splošnega dogovora, upoštevajoč 63. člen v zvezi z 75. členom ZZVZZ predstavlja zgolj smernice dane izvajalcem zdravstvenih storitev,
- ali je sodišče, upoštevajoč Splošni dogovor, ki ne omogoča notranje členitve opravljenih storitev v primerih akutnih bolnišničnih obravnav, pravilno presodilo, (1) da so izvajalci zdravstvenih storitev v primeru akutne bolnišnice obravnave dolžni opravljene storitve podrobneje ovrednotiti in časovno opredeliti ter (2) da morajo izvajalci ob odpustu pacienta v primeru, da ta ob sprejemu ni imel sklenjenega dopolnilnega zavarovanja preveriti ali je to pravico tekom zdravljenja pridobil.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršilni postopek - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - sodniški pomočnik - svaštvo - tast/tašča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolžnik tast sodniške pomočnice, zaposlene na pristojnem sodišču ter da slednja delo opravlja prav na izvršilnem oddelku, pri čemer v času njene odsotnosti nadomešča vpisničarko in dela ni mogoče organizirati na način, da ne bi prišla v stik s spisom v tej zadevi, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa in odloča v zadevi.