ZPP člen 132, 132/1, 132, 132/1. ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3, 87, 87/1, 87/2, 87/3.
odpoved delovnega razmerja - vročanje
Delodajalec ravna pravilno in v skladu z določbo 2. in 3. odst. 87. čl. ZDR, če za vročanje pisanj v zvezi z redno odpovedjo pooblasti sodnega izvršitelja, čeprav ni predhodno poskusil vročati pisanj po pošti ali na drug način.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43, 43/1.
provizija - osnovna plača
Toženka - zavarovalna zastopnica za trženje osebnih zavarovanj, bi morala delodajalcu vrniti akvizicijsko provizijo zaradi storniranih zavarovanj le v primeru, če bi ji bila provizija izplačana kot dodatna stimulacija, ne pa v primeru, ko je ta sestavljala osnovno plačo. Storno zavarovanje namreč ni posledica slabega dela toženke, saj je toženka dosegla 100 % plan dela.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 15. ZUstS člen 46, 46/2. ZTPDR člen 80, 83, 83/2.
razvrstitev v plačilni razred - napredovanje učiteljev - izjemno napredovanje - omejitev števila izjemnih napredovanj - protiustavnost - pravica do odprave škodljivih posledic odločbe delodajalca - interni postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka za sodno varstvo
Če nastanejo delavcu škodljive posledice zaradi posamičnega akta delodajalca, ki je bil izdan na podlagi protiustavnega in odpravljenega podzakonskega predpisa, lahko delavec v rokih, ki jih določa 2. odst. 46. člena ZUstS zahteva odpravo škodljivih posledic in spremembo oz. odpravo posamičnega akta pri organu delodajalca, ki odloča na prvi stopnji. Odpravo škodljivih posledic lahko zahtevajo tudi tisti delavci, ki so bili ocenjeni z nižjo oceno od tiste, ki je omogočala izredno napredovanje, če je bila ta ocena posledica omejitev o možnosti izjemnega napredovanja iz pravilnika. Dejstvo, da delavec oceni oziroma
odločbi, s katero mu je bil določen količnik za določitev njegove plače, ni ugovarjal, ne vpliva na njegovo pravico do odprave škodljivih posledic te odločbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
nasprotje v izreku sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je izrek sodbe v nasprotju z odločitvijo, ki izhaja iz posvetovalnega zapisnika, predstavlja to absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe v celoti.
Terjatev za razveljavitev izredne odpovedi ni verjetno izkazana, če delodajalec delavca ni pisno obvestil o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga.
SPZ člen 92, 93. EZ člen 57, 59. ZUreP člen 93, 93/1.
vrnitveni zahtevek – posestnikovi ugovori
Tožeča stranka je formalna lastnica garažne hiše, v kateri je zgrajena transformatorska postaja. Ker pa je tožena stranka ugovarjala vrnitvenemu zahtevku s trditvijo, da je upravičena do posesti transformatorske postaje, je sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je ta ugovor utemeljen, saj lahko po 93.čl. SPZ neposredni posestnik odkloni izročitev stvari njenemu lastniku, če je on ali posredni posestnik od katerega izvaja pravico do posesti, upravičen do posest.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/4.
plačilo stroškov - umik predloga za izvršbo
Glede na oba preklicana rubeža sodišče ni imelo podlage za to, da je izvršitelju priznalo nagrado po 4. odst. 1. tarifne številke, ki določa, da je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 %, če je rubež neizveden. Ne gre za to, da izvršitelj rubeža ne bi izvedel zaradi ravnanja upnika, temveč sta bila oba rubeža preklicana, torej izvršitelj nanju sploh ni pristopil.
Izrečene besede pomenijo enkratno žalitev, ki pa ni izraz hude nehvaležnosti drugotoženke do tožnika in njegove žene, kajti kot hudo nehvaležnost je mogoče opredeliti ravnanje obdarjenca, ki so po pomembnosti take, da razumno opravičujejo preklic darila, enkratna žalitev pa to nikakor ne pomeni.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo
V našem zemljiškoknjižnem pravu velja načelo vpisa lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo, vpis v to javno knjigo za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla pa ima konstitutiven pomen. Po veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1) se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom učinkovanja vpisa v zemljiško knjgo (čl. 7). Iz navedenega sledi, da med tožečo stranko in drugo ter tretjetoženo stranko obstaja pravno razmerje, saj drugo in tretjetožena stranka, ki sta še vedno vpisani v zemljiško knjigo, omejujeta tožnikovo upravičenje do vpisa in s tem onemogočata tožnikovo stvarno pravico.
Kljub časovni razmaknjenosti obeh pogodb obe tvorita celoto. Dosežen je bil cilj, ki ga 69. čl. ZTLR prepoveduje. Nično je določilo pogodbe o hipoteki, s katerim si hipotekarni upnik izgovori pravico, da bo v primeru, če dolg ne bi bil plačan, poplačan za svojo terjatev s tem, da bo pridobil lastninsko pravico na zastavljeni nepremičnini. Če posojilojemalec ne more vrniti posojila, načeloma ni razlogov, da se pogodbeni stranki z novo pogodbo ne bi dogovorili drugače in sicer tako, da se ugotovi po eni strani vrednost nepremičnine po tržnih cenah, na drugi strani pa višina zapadle neporavnane obveznosti in nato obe vrednosti v delu, kolikor se ujemata, pobotata. V obravnavani zadevi ni šlo za tako situacijo. Vrednost nepremičnine je bila namreč dogovorjena že v kupoprodajni pogodbi iz meseca decembra 1994, posojilo pa je zapadlo šele meseca marca 1995. Zato pogodba ni v zadostni meri varovala pravnega položaja prodajalcev, saj ni preprečevala možnosti, da se posojilodajalca poplačata ob zapadlosti svoje terjatve s tedaj (morebiti) več vredno nepremičnino.
Tožba na ugotovitev lastninske pravice na določenih parcelah in izstavitev zemljiškoknjižne listine je lastninska tožba, zato odločitev o njej spada v pristojnost sodišča (1. čl. ZPP), saj gre za spor iz premoženjskih razmerij. Gre za vprašanje, ali je lastninska pravica tožeče stranke po zakonu prenehala in ali jo je tožena stranka po zakonu pridobila.