Delodajalec ne ravna samovoljno, če delavca pozove nazaj na delo po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (ki izhaja iz pravnomočne sodbe) in mu ponudi v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki po oceni delavca ni ustrezno. Odločanje o ustreznosti ponujene zaposlitve je stvar odločanja o tožbenem zahtevku, ne pa predmet začasne odredbe.
Če stranka tožbo glede dela tožbenega zahtevka umakne, kasneje pa umik prekliče in znova postavi (že umaknjeni) zahtevek, je potrebno šteti, da je zastaranje pretrgano šele s postavitvijo novega zahtevka. Zastaranje ni pretrgano z vložitvijo tožbe, če tožnik tožbo umakne.
1. Delodajalec ne more z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prekiniti izvrševanja pravnomočne začasne odredbe iz drugega individualnega delovnega spora. Začasno odredbo izda sodišče in jo lahko tudi razveljavi le sodišče - na predlog stranke.
2. Izdaja istovrstne začasne odredbe, ki je bila sicer že pravnomočno izdana (v drugem individualnem delovnem sporu), ni potrebna, saj je potrebno le izvršiti že izdano začasno odredbo - torej zadevo odstopiti izvršilnemu sodišču, da opravi neposredna dejanja izvršbe.
Zgolj dejstvo, da je delavka v bolniškem staležu, še ne pomeni, da se ni sposobna udeležiti zagovora pri delodajalcu (v zvezi s postopkom izredne odpovedi). Delavka je takoj, ko je delodajalec izvedel za očitane kršitve, nastopila bolniški stalež. Niti v postopku pred delodajalcem niti v tožbi in v predlogu za začasno odredbo delavka ni pojasnila svojega zdravstvenega stanja, iz katerega bi sodišče lahko sklepalo, da je bila dejansko nesposobna priti na zagovor. Obravnave pri delodajalcu se je udeležil njen pooblaščenec, ki je skrbel za njene pravne interese. Zato verjetnost terjatve (še) ni izkazana.
Za upoštevno izvedensko delo, če je to naloženo strokovni instituciji, ni potrebno, da pri njegovi izdelavi sodeluje še samostojna fizična oseba s statusom sodnega izvedenca.
odpravnina - trajno presežni delavec - delovna doba pri delodajalcu
Pri odmeri višine odpravnine po starem ZDR/90 je potrebno upoštevati celotno delovno dobo delavca pri delodajalcu, ne glede na dejstvo, da je bila delovna doba zaradi zaposlitve pri drugih delodajalcih prekinjena.
ZDR (1990) člen 100, 100. ZGD člen 372, 372. ZPPSL člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZTPDR člen 75, 76, 78, 75, 76, 78. ZZLPPO člen 70, 70/4, 70, 70/4.
prenehanje delovnega razmerja - likvidacija
V primeru, ko nad delodajalcem ni izvedena sodna likvidacija, temveč je postopek likvidacije začet na podlagi odločbe Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, delavcem ne preneha delovno razmerje ex lege z dnem uvedbe postopka likvidacije, temveč mora delodajalec oziroma agencija delavcem izdati sklepe o prenehanju delovnega razmerja, upoštevajoč določbe 75., 76. in 78. člena ZTPDR ter 100. člena ZDR(1990).
odpovedni rok - delovna doba pri delodajalcu - odpravnina
Če je prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi in nato do ponovne zaposlitve delavca pri istem delodajalcu (enkrat ali večkrat), je pri zadnji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti potrebno odpovedni rok in odpravnino določiti le glede na zadnjo delovno dobo pri istem delodajalcu.
Podlaga za ugotovitev, kateremu delavcu preneha delo zaradi zmanjšanega obsega delavcev, je bil program reševanja presežnih delavcev, sprejet decembra 2002. Zakonitost postopka prenehanja delovnega razmerja delavcu se zato presoja po določilih ZDR(1990) in SKPgd. Dejstvo, da je delodajalec delavki izdal individualni sklep o prenehanju delovnega razmerja v januarju 2003 (ko je že veljal novi ZDR), ne pomeni, da je bil delodajalec dolžan izvesti postopke prenehanja delovnega razmerja po novem ZDR.
Odločba, ki jo izda sodišče v zvezi s predlagano postavitvijo začasnega zastopnika, se nanaša na vodstvo postopka in zoper takšno odločbo ni pritožbe. In četudi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo, da je zoper ta sklep dopustna pritožba v roku 8 dni, takšen napačen pravni pouk ne more stranki podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.
priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobroverna posest - načelno mnenje zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960
Za priposestvovanje nepremičnine je bila že pred sprejetjem ZTLR leta 1980 po načelnem mnenju zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960 (Zbirka sodnih odločb, št. V/1-1960) potrebna 20 letna dobroverna posest. Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Nedobroveren je tudi tisti posestnik, ki se iz malomarnosti ne prepriča o pravem stanju, čeprav obstajajo resni razlogi za dvom o pravilnosti njegove predstave.
Triletni zastaralni rok iz 376. čl. ZOR ni začel teči že 17.4.1998, ko je tožnik prejel sklep Okrajnega sodišča v P., s katerim je to štelo, da je tožba umaknjena, kajti vložen je bil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in šele takrat, ko je tožnik zvedel za odločitev o tem predlogu, lahko rečemo, da je zvedel za škodo in za storilca. Od takrat dalje šele teče triletni zastaralni rok, ki do 3.1.2003, ko je bila tožba vložena, še ni potekel.
ZPP člen 95, 95/3, 154, 154/1, 95, 95/3, 154, 154/1.
zastopanje - stroški zastopanja
Kot izhaja iz določbe 3. odst. 95. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, lahko pred okrajnim sodiščem nadomešča odvetnika odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni. V tem primeru ima odvetnica pravico do plačila tudi za to storitev.