št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
121	VSL Sklep I Cpg 773/2018	13.5.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE	VSL00033406	ZGO-1 člen 88, 88/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-8, 112. ZPP člen 339, 339/2-14.	gradbena pogodba - napake - zamuda - pobotni ugovor - obrazložitev sodbe - sodba brez razlogov - dodatna dela - gradbene uzance	Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vrste ugovorov tožene stranke, s katerimi je oporekala ugotovitvam izvedenca in utemeljenosti tožbenega zahtevka, čeprav je bilo na to opozorjeno s strani višjega sodišča že v prvem razveljavitvenem sklepu. Tudi v kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da so posamezne trditve tožene stranke ali njene pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitev tega prepavšalne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, bi moralo o tem zavzeti stališče in sicer za vsako od teh v zvezi z vsakim od odločilnih dejstev, ki so bila med pravdnima strankama sporna.
122	VSL Sklep II Cp 1825/2019	12.5.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO	VSL00034562	OZ člen 131, 131/3, 132, 133, 187. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZGO-1 člen 32.	odškodninski tožbeni zahtevek - sestavine tožbe - trditvena podlaga - pravna podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja ali sanacija - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - konkurenca več vzrokov za nastanek škode - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protislovnost razlogov sodne odločbe - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - odškodninska odgovornost izvajalca gradbenih del - gradnja kanalizacije - vzdrževanje komunalnega omrežja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - krivda - obseg škode - protipravna škoda - povrnitev škode, ki presega običajne meje - škoda na stanovanjski hiši - stavbna škoda zaradi gradbenih del - razpokanje fasade objekta - statična stabilnost objekta - (ne)zavarovana škodna nevarnost - obseg zavarovalnega kritja - zmanjšanje premoženja - nadomestna gradnja - sanacija objekta	Sodišče prve stopnje je pri obravnavanju tožničinega odškodninskega zahtevka izhajalo iz določila tretjega odstavka 133. člena OZ, ki se nanaša na škodo, nastalo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Tožnica, čeprav se ni izrecno sklicevala na to pravno podlago, je vendarle navedla dovolj dejstev, ki so sodišču omogočila takšno presojo, ne da bi pri tem ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom iz 7. člena ZPP. Sicer pa sodišče ni vezano na pravno podlago, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (tretji odstavek 180. člena ZPP). Navedba pravne podlage tudi ni obvezna sestavina tožbe. Sodišče mora zato dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbeni zahtevek, presoditi z vseh možnih pravnih vidikov.<br/><br/>Dejstvo, da so gradbena dela po ugotovitvah izvedenca potekala brez nepravilnosti, v skladu s projektom in gradbenim dovoljenjem ter ob upoštevanju pravil gradbene stroke, ni bistveno. Krivda v tem primeru ni predpostavka odškodninske odgovornosti toženk (tretji odstavek 131. člena OZ). Škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, namreč ne izvira iz protipravnega ravnanja. Protipravna je le škoda, ki presega običajne meje.<br/><br/>V konkretnem primeru ni šlo za počasno škodljivo učinkovanje tresenja, značilno za dinamične obremenitve zaradi prometa, pač pa za posamezne tresljaje ob uporabi težke gradbene mehanizacije, ki so povzročili pokanje zidov in odpadanje ometa na tožničini hiši. Obravnavani škodni dogodek zato po presoji pritožbenega sodišča ustreza zavarovani nevarnosti, kot je opredeljena v toženkinih zavarovalnih pogojih.<br/><br/>Po 132. členu OZ je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda) in (ali) preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček). Škodo torej predstavlja razlika v obsegu oškodovančevega premoženja pred škodnim posegom in po njem. Toženke zato upravičeno grajajo odločitev sodišča prve stopnje, ki ni ugotavljalo stanja objekta pred začetkom gradbenih del, češ da to ne bi bilo smotrno. Po presoji pritožbenega sodišča gre vsekakor za odločilno dejstvo, brez katerega ni mogoče ugotoviti, za koliko se je zmanjšalo tožničino premoženje zaradi spornih gradbenih del.<br/><br/>Če tožničina hiša že pred posegom toženk res ni bila več uporabna, potem toženke za povzročene razpoke ne odgovarjajo, saj te, upoštevaje trditveno podlago tožbe in v sodbi ocenjeno dokazno gradivo, niso zmanjšale tožničinega premoženja. Če pa je tožnica hišo kljub njenemu slabemu stanju še uporabljala, lahko od toženk zahteva le povračilo stroškov za sanacijo razpok, ki so jih povzročila sporna gradbena dela. Te stroške je izvedenec že ocenil, vendar sodišče teh njegovih ugotovitev v sodbi ni povzelo, kar pomeni, da sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih.
123	VSL Sodba I Cpg 749/2019	12.5.2020	OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO	VSL00035288	ZGO-1 člen 33, 33/1, 33/3. OZ člen 3, 121, 121/1, 121/2, 944, 953, 953/1, 953/3.	zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - ničnost splošnih pogojev - zavarovanje odgovornosti - odgovornost projektanta	Pravdni stranki sta v zavarovalni pogodbi, katere del so postali tudi Splošni pogoji, izključili odgovornost zavarovalnice v primeru, ko je ugotovljena kršitev relevantnih predpisov. Kot že pojasnjeno, je obseg zavarovalnega kritja odvisen od višine zavarovalne premije, ne glede na predpis obveznega zavarovanja odgovornosti projektanta pa je, glede na namen določbe 33. člena ZGO-1, dopustna tudi izključitev določenih rizikov. Ne gre torej za a priori izključitev odškodninskih zahtevkov zavarovanca, kot trdi tožeča stranka, temveč je to posledica volje pogodbenih strank ob vstopu v pogodbeno razmerje.
124	VSC Sodba Cp 14/2020	7.5.2020	OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSC00042996	OZ člen 131, 179, 179/1, 186. ZVZD-1 člen 5, 12, 39. ZDR-1 člen 45. ZGO-1 člen 82.	objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - pojem nevarne stvari pravilna uporaba stvari - dvižna košara	B. T. je za dviganje tovora uporabil dvižno košaro, ki je bila namenjena izključno transportiranju ljudi na višino (ali izvajanju njihovega dela na višini), ne pa tudi transportiranju tovora. Glede na izvedensko mnenje izvedenca M., da se dvižna ploščad AT60 v nobenem primeru ne bi smela uporabiti kot gradbeno dvigalo, je pravilno zaključilo, da je B. T. dvižno košaro uporabil nepravilno, v nasprotju z njenim namenom. Če bi se dvižna košara uporabila v skladu z namenom in v skladu s predpisi o varstvu pri delu, do škodnega dogodka ne bi moglo priti. Po ustaljeni sodni praksi imetnik nevarne stvari ni objektivno odškodninsko odgovoren v primeru, ko stvar, ki sicer sama po sebi ni nevarna, takšna postane zaradi njenega nedopustnega ravnanja (ali opustitve) ali zaradi nedopustnega ravnanja tretjih oseb. V takšnih primerih je odgovornost za škodo lahko le krivdna.
125	VSL Sklep II Cp 2239/2019	23.4.2020	NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV	VSL00034601	ZUreP-2 člen 206, 207. OZ člen 198, 344, 347.	določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - namembnost zemljišča ob razlastitvi - stanje nepremičnine - dejanska razlastitev - obresti kot nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnine iz posesti - zakonske zamudne obresti - tek obresti - pravna narava tožbenega zahtevka - prikrajšanje lastnika - nadomestilo za uporabo tuje stvari - nezakonit odvzem prostosti - kaznovalna funkcija - zastaranje terjatve za obresti - akcesorna terjatev - triletni zastaralni rok	Pri določitvi odškodnine za razlaščene nepremičnine je odločilna namembnost in stanje te nepremičnine ob dejanskem odvzemu (t. im. dejanska razlastitev).<br/><br/>Glede odločanja o zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za razlaščeno nepremičnino je v praksi Vrhovnega sodišča oblikovano stališče, da predstavljajo zamudne obresti odmeno za predčasen odvzem stvari iz posesti, o katerih, enako kot o odškodnini, odloča sodišče v nepravdnem postopku.<br/><br/>Z namenom izenačitve položajev razlaščencev, ki jim je bilo nepremično premoženje dejansko odvzeto pred formalno razlastitvijo, in razlaščencev, ki so posest nepremičnine izgubili šele z izdajo upravne odločbe o razlastitvi, je Vrhovno sodišče v več odločbah nakazalo različne možnosti za nadomestitev prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti; razlaščencu se lahko poleg odmerjene odškodnine glede na vrednost nepremičnine ob dejanskem odvzemu (torej poleg odškodnine, odmerjene v zakonito izvedenem razlastitvenem postopku), prizna: 1) pravica do povrnitve škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ta sankcija bi se sicer lahko izkazala kot prekomerna v primerih, ko je javna korist ob odvzemu obstajala, le ugotovljena ni bila na predpisan način); 2) pravica do povrnitve koristi, ki jo je imel razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka; in 3) pravica do zamudnih obresti od dejanskega odvzema dalje kot pavšalno nadomestilo za uporabo tujega denarja.<br/><br/>Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavljajo (zamudne) obresti odmeno za nemožnost uporabe razlaščenih zemljišč. Temelj obrestnega predloga je bila dejanska razlastitev, ki ji je sledila pravna razlastitev (gre za posledico nezakonitega ravnanja kasnejšega razlastitvenega upravičenca). Zamudne obresti so obresti, določene kot civilna sankcija za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti (378. člen OZ). Glede na zgoraj izpostavljena stališča Vrhovnega sodišča, opravljajo zamudne obresti, kot oblika odmene zaradi izvršenega odvzema posesti pred izdajo razlastitvene odločbe, dvojno funkcijo: - funkcijo nadomestila za uporabo denarja v obdobju zamude, in - preventivno (kaznovalno) funkcijo. Gre za obveznost, ki je glede nastanka akcesorna glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca (ta odmena pripada razlastitvenemu zavezancu za čas od dejanske uporabe do formalne razlastitve poleg odškodnine za odvzeto nepremičnino).<br/><br/>Glede na namen odškodnine v primeru razlastitve (odprava premoženjskega prikrajšanja razlastitvenega zavezanca) je odškodninski temelj v primeru dejanske ali zakonite razlastitve enak (gre za isto odškodninsko terjatev). Ker gre za isto odškodninsko terjatev, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da so zamudne obresti, kot posledica zastaranja glavne terjatve, zaradi zastaranja prenehale. Potrebno je šteti, da so zamudne obresti, kot odmena za nezakonito razlastitev, del terjatve za plačilo odškodnine, ki izvira iz sprva dejanske, nato pravne razlastitve. Imajo naravo odškodnine za škodo, ki upniku nastane zaradi nemožnosti uporabe glavnice. O njih (kot odmeni) lahko nepravdno sodišče odloča le v primeru, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem (z odločbo o razlastitvi). Pravno nekonsistenten je zaključek o zastaranju obrestne terjatve (oktobra 2012), preden bi predlagateljica to terjatev lahko uveljavljala kot odmeno zaradi dejanske razlastitve.<br/><br/>Ker je dejanski razlastitvi sledila pravna, do zastaranja glavne odškodninske terjatve ni moglo priti. Glede na to, da glavna odškodninska terjatev še obstaja, se je pri vprašanju zastaranja glede zahtevanih zamudnih obresti treba opreti na pravilo o triletnem zastaralnem roku iz prvega odstavka 347. člena OZ. Pravica predlagateljice zahtevati plačilo zamudnih obresti (izpolnitev občasnih terjatev), ki so dospele v obdobju treh let pred vložitvijo predloga za odmero odškodnine, je zastarala. Predlagateljica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od 20. 9. 2015 dalje, pri čemer zamudne obresti, natekle do pravnomočnosti razlastitvene odločbe (20. 7. 2018), predstavljajo odmeno zaradi predčasnega odvzema nepremičnin, nadaljnje zamudne obresti pa so posledica zamude z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine.
126	VSL Sklep II Cp 1862/2019	26.2.2020	NEPRAVDNO PRAVO	VSL00034749	ZVEtL-1 člen 43, 52, 52/2, 54. ZUreP-2 člen 211. ZGO-1 člen 212.	določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - varovalni pas občinske ceste - dejanska raba nepremičnin - status grajenega javnega dobra - ugovor javnega dobra	K objektom pripadajoča zemljišča lahko segajo tudi v varovalni pas javne ceste. Pri obravnavanih parcelah vpisana zaznamba javnega dobra glede na določbo 54. člena ZVEtL-1 ne vpliva na ugotovitev pripadajočega zemljišča. Varovalni pas ob občinski cesti pomeni območje omejene rabe prostora, ki je podvrženo določenemu varovalnemu režimu ne glede na to, kdo je njegov lastnik. Za odvzem ali omejitev lastninske pravice zaradi potreb po ureditvi cestnega telesa onkraj sedanjih gabaritov pri obravnavanih parcelah v tem postopku ni bilo podlage, saj je zahteva v lokacijski odločbi oblikovana pogojno in ne vsebuje vseh parametrov po 211. členu ZUreP-2.<br/><br/>Upravna odločba o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o pripadajočem zemljišču k stavbi ni ovira. Ugovor javnega dobra bi bil utemeljen le v primeru, ko bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine v času pred 1. 1. 2003. Pritožnica ni uspela izkazati, da predstavlja sporno zemljišče po namenu in dejanski uporabi javno površino, ki je namenjena splošni rabi vseh, ne le predlagateljice, zato so brezpredmetna tudi njena opozorila o potrebnem tehtanju med pravicama obeh strank zaradi kolizije med njeno lastninsko pravico in pravico pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini.
127	VSK Sklep CDn 33/2020	25.2.2020	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00039004	ZZK-1 člen 27, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 39, 148, 149, 150. ZEN člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 12/1.	zemljiška knjiga - izbris stvarne služnosti - predlog za izbris - izbrisna izjava - identifikacijska oznaka nepremičnine - opredelitev parcele z identifikacijsko znako	Glede na okoliščine konkretne zadeve je bilo zemljiškoknjižno sodišče pri uporabi 31. člena ZZK-1 preveč strogo, ko se je osredotočilo na dejstvo, da v izbrisni izjavi za izbris služnosti z dne 26. 6. 1991 parcela ni opredeljena z identifikacijsko oznako.
128	VSC Sodba Cp 75/2020	20.2.2020	GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSC00034129	OZ člen 179. ZV-1 člen 37, 44, 44/2. ZGO-1 člen 2.	odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - gradnja kanalizacijskega zbiralnika - gradbeni inženirski objekt - objekt gospodarske javne infrastrukture - odvajanje in čiščenje odpadnih voda	Zbiralnik fekalne kanalizacije skupaj s ploščadjo s stopnicami nad njim namreč predstavlja gradbeni inženirski objekt in s tem objekt gospodarske javne infrastrukture.<br/><br/>Obveznost upravljanja in vzdrževanja tega pa je na zavarovancu toženke kot izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na tem območju.
129	VSC Sodba Cp 362/2019	6.2.2020	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSC00032097	OZ člen 662, 663.	odgovornost za solidnost gradnje - napaka v solidnosti gradbe - notifikacijska dolžnost - vzrok za napako - domneva vzročnosti - jamčevalni rok	Posebne predpostavke, ki morajo biti izkazane za podanost izvajalčeve odgovornosti za solidnost gradnje, so sledeče: da ima napaka gradbe lastnost, ki ustreza napaki v solidnosti gradnje; da je naročnik o njej obvestil izvajalca v šestih mesecih od takrat, ko je napako ugotovil (prvi odstavek 663. člena OZ); da je naročnik svoj zahtevek sodno uveljavil v roku enega leta od obvestila (notifikacije) izvajalca (drugi odstavek 663. člena 0Z); da se je napaka pokazala v desetih letih od izročitve in prevzema del (prvi odstavek 662. člena OZ) in da vzrok za napako v gradbi izvira iz sfere izvajalca. V zvezi s slednjo velja domneva, da vzrok izvira iz izvajalčeve sfere, izvajalec pa lahko to domnevo izpodbije, če dokaže, da vzrok ne izvira iz njegove sfere. S tem pa se tudi razbremeni odgovornosti, četudi bi naročnik sicer dokazal vse ostale predpostavke.
130	VSL Sklep I Cp 1844/2019	5.2.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV	VSL00032978	ZVPot člen 25b, 25b/1, 25b/1-4, 41. ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 363, 363/2. Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (1999) člen 10.	pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodne odločbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - dajatveni zahtevek - podjemna pogodba - dogovor o izvedbi dodatnih del - dodatno naročena dela - rekonstrukcija objekta - cena storitev - predplačilo - ugovor prekluzije - sporna dejstva - neizpolnitev pogodbe - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - profesionalna skrbnost - izvedba gradbenih del - dokazno breme za trditve - obračun potnih stroškov - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje	Sodišče prve stopnje ni v celoti razjasnilo ugovorov toženke: (1) da dodatna dela niso bila naročena, saj ni podala izrecnega soglasja, (2) da cena ni bila dogovorjena ter (3) da dodatna dela niso bila izvedena. Dokazno breme, da so bila dodatna dela izvedena, je na tožnici.<br/><br/>V tem pravdnem postopku, v katerem je treba uporabiti še prejšnja določila ZPP, tožeča stranka ni predlagala, da sodišče izvršilni sklep vzdrži v veljavi, ampak je podala dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo sklep o izvršbi razveljaviti v celoti in odločati o dajatvenem zahtevku.
131	VSL Sodba in sklep I Cpg 648/2019	21.1.2020	OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSL00031166	URS člen 26. OZ člen 131, 168. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 207. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.	odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja - odločanje v upravnem postopku - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - odprava gradbenega dovoljenja - legalizacija gradnje - sodba presenečenja - prekoračitev trditvene podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - pravno priznana škoda - obseg povrnitve premoženjske škode - izgubljeni dobiček - hipotetično sklepanje o obstoju izgubljenega dobička	Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o protipravnem ravnanju tožene stranke utemeljilo na dejstvu, ki ga tožeča stranka ni navajala. S tem, ko je sodišče prve stopnje obstoj predpostavke protipravnosti ravnanja oprlo na dejstva, ki jih tožeča stranka ni navajala, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj s tem, ko očitek uporabe neustavnega predpisa ni bil predmet postopka na prvi stopnji, toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem - kršena je bila njena pravica do izjave in kontradiktornega postopka.<br/><br/>Tožena stranka je kršila 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1, saj ni na ustrezen način preverila skladnosti projekta s prostorskimi akti, tako da bi pri ugotavljanju faktorja pozidanosti upoštevala 207. člen ZGO-1 in uporabila standard SIST ISO 9836. Le z uporabo zakonsko določenega standarda bi lahko ustrezno preverila, ali je projekt glede faktorja pozidanosti skladen s prostorskim aktom.<br/><br/>Od strank res ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke pričakuje. V konkretni zadevi takšne okoliščine niso podane. Tožeča stranka ni navedla zadostnih dejstev glede okoliščin, ki so bile povsem v njeni sferi. Trditve, ki jih je podala, pa so bile tako skromne, da se z njimi vtoževane škode v tej postavki ne da preizkusiti.<br/><br/>Ne glede na odpravo gradbenega dovoljenja ni prišlo do odstranitve gradnje. Tožeča stranka je zaradi spremembe prostorskih aktov dosegla legalizacijo objektov in stanovanja prodala. Zaradi tega po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ne more več uveljavljati škode zaradi izgubljenega dobička od hipotetične prodaje objektov v letu 2006. Hipotetični dobiček od prodaje v letu 2006 ne predstavlja pravno priznane škode, ker je prišlo do resnične prodaje v letu 2015.
132	VSL Sodba II Cp 2216/2019	15.1.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSL00032982	Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča Blejskega jezera (2006) člen 1, 2, 2-2, 4, 4/1, 4/2. ZPP člen 154, 154/2, 179, 339, 339/2, 339/2-14. ZV-1 člen 11, 11/3, 15, 15/1, 15/5, 21, 21/8. ZZK-1 člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 350, 438, 438/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZEN člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3102.	izbrisna tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - javno dobro - naravno vodno javno dobro - vodno zemljišče - priobalno zemljišče - zaznamba javnega dobra - deklaratorni vpis - prodaja nepremičnine na javni dražbi - predmet izven pravnega prometa - ničnost prodajne pogodbe - priposestvovanje javnega dobra - oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu parcele - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priposestvovalna doba - odločitev o stroških pravdnega postopka - odvetniški stroški - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za narok v ponovljenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh	Za ugotovitev lastninske pravice na delu parcele mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da je na njegovi podlagi izdano sodbo mogoče izvesti v zemljiški knjigi. V zahtevku bi zato moralo biti navedeno, na kateri novi parceli (oziroma opredeljenem delu obstoječe parcele) je tožnica pridobila zatrjevano lastninsko pravico, vključno z rezervirano številko parcele.<br/><br/>Čeprav zaznamba javnega dobra v času javne dražbe še ni bila opravljena, to ne izključuje dejstva, da so sporne parcele delno vodna zemljišča in kot takšna javno dobro.<br/><br/>Nagrada za narok vključuje vse naroke, ki so bili opravljeni v posamezni zadevi, vključno z dvema ogledoma z izvedencem v ponovljenem postopku.
133	VSL Sklep I Cp 1911/2019	18.12.2019	ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00030712	ZUreP-1 člen 105, 105/1, 108, 108/1, 108/4, 108/5. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 209, 209/1, 209/4, 299, 299/1. OZ člen 1019, 1019/1. SPZ člen 150, 150/2.	odškodnina za razlaščeno nepremičnino - uporaba ZUreP-2 - odgovornost razlastitvenega upravičenca - subsidiarna odgovornost razlastitvenega upravičenca - odvzem stvarne pravice - imetnik stvarne pravice - hipoteka - nedeljivost hipoteke - poroštvo	ZUreP-2 velja od 17. 11. 2017, v uporabi pa je od 1. 6. 2018. V prvem odstavku 299. člena določa, da z dnem njegove uveljavitve prenehata veljati ZUreP-1 in ZUPUDPP, pri čemer se še uporabljata do začetka njegove uporabe, torej do 1. 6. 2018. Izpodbijani sklep je bil izdan dne 2. 7. 2019, zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na navedeno določbo pri odločitvi upoštevati določbe ZUreP-2.
134	VSL Sklep II Cp 1860/2019	18.12.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00030602	SPZ člen 271, 271/4. ZVEtL-1 člen 2, 18, 24, 30, 30/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 286b/1. ZEN člen 73. GZ člen 93, 118.	postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zakonita stavbna pravica - splošni skupni del - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - prirejenost dokaznih sredstev - dokazna moč - prepozno grajanje kršitev postopka - izgradnja parkirne hiše - ločenost postopkov - ustanovitev stavbne pravice	Določitev vsebine sporazuma o ustanovitvi stavbne pravice ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč predmet ločenega nepravdnega postopka.<br/><br/>V pravdnem postopku (in glede tega enako v nepravdnem postopku) so dokazila prirejena. To pomeni, da ima zaslišanje strank/udeležencev enako dokazno moč kot listina ali vpogled v evidenco. Zato je zgrešena navedba, da bi sodišče z vpogledom v kataster lahko dejstva ugotovilo z večjo stopnjo verjetnosti.
135	VSM Sodba I Cp 1007/2019	17.12.2019	NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSM00031935	ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2. SPZ člen 47, 47/1, 107, 107/1. OZ člen 35, 86. ZEN člen 3, 8, 9.	gradnja čez mejo nepremičnine - izbrisna tožba	Ob tem sodišče druge stopnje v luči pritožbene graje še pojasnjuje, da lahko ureditev razmerij po 47. členu SPZ predlagata tudi (so)lastnik nepremičnine (prvo tožeča stranka) na kateri je graditelj (prvo tožena stranka) zgradil stavbo.
136	VSL Sklep I Cp 1800/2019	4.12.2019	NEPRAVDNO PRAVO	VSL00030950	ZEN člen 8, 51, 160, 160/11. ZVEtL-1 člen 12, 13, 13/5, 13/6, 42.	postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - izdelava elaborata - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vmesni sklep - kriteriji - vsebina elaborata - obvezne sestavine - pravna podlaga	Glede zatrjevane nepristojnosti sodišča za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča ter v zvezi s tem za odločanje o primernosti strokovne podlage, se pritožba nepravilno sklicuje na 51. člen ZEN. Podlago za odločanje o primernosti strokovne podlage sodišču dajeta 12. in 13. člen ZVEtL-1. V skladu z navedenima določiloma sodišče za izdelavo elaborata po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, predhodno pošiljanje strokovne podlage v preveritev pristojnemu upravnemu organu pa ni obligatorno. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, izda o tem sklep.<br/><br/>Glede posameznih obveznih postavk elaborata, izpostavljenih v pritožbi v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZEN, pritožbeno sodišče ugotavlja, da elaborat tako v pisnem delu (prva stran), kot v priloženi skici vsebuje prikaz obstoječega stanja (stanje pred spremembo s parcelno rabo in površino) in prikaz sprememb (dve novo nastali parceli, raba in površina ter stanje po spremembi), sodno odločbo kot podlago za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru pa predstavlja pravnomočni sklep o ustreznosti strokovne podlage.<br/><br/>Ugotovitev pripadajočega zemljišča je v pristojnosti sodišča. Zapis izvedenke v izvedenskem elaboratu, da novo ustanovljena parcela 258/9 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbi, še ne pomeni, da je strokovna podlaga neustrezna. Pri tem je treba pojasniti, da je izvedenka izdelala tudi osnovno izvedensko mnenje, kjer je skladno z določili zakona in pravili stroke opredelila pripadajoče zemljišče. Zato je bil sporni zapis v elaboratu očitno naveden iz razloga, ker je bila z zadevo predhodno vsebinsko seznanjena in ne iz razloga, ker bi hotela odločati o pripadajočem zemljišču.
137	VSL Sodba I Cp 1515/2019	27.11.2019	STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00029565	SPZ člen 11, 49. SZ-1 člen 4. ZEN člen 3.	lastninska pravica na nepremičnini - klet - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - individualni del - zemljiškoknjižni podatki - pogodbeni prenos lastninske pravice - katastrski podatek	V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve je povezan (tudi) z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo. Klet kot individualni prostor sicer (upoštevaje tretji odstavek 4. člena SZ-1) lahko predstavlja sestavni del posameznega dela ali pa mu (v nasprotnem primeru) pripada. Vendar pa je potrebno tudi za presojo z njo povezanih lastninsko-pravnih vprašanj upoštevati zemljiško-knjižne vpise (zemljiško-knjižno stanje).
138	VSK Sklep I Cp 273/2019	26.11.2019	STVARNO PRAVO	VSK00030567	SPZ člen 105, 105/3, 113. ZUreP-2 člen 181.	etažna lastnina - skupni deli stavbe - nujni skupni del stavbe - zemljišče - razpolaganje s skupnimi deli stavbe - sprememba namembnosti skupnega dela večstanovanjske stavbe - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu	Etažni lastniki lahko na določenem delu zemljišča ukinejo solastninsko skupnost oziroma status skupnega dela, vendar pod pogojem, da ta del zemljišča (zaradi svoje narave in namena) ni nujno potreben za celotno nepremičnino. Ključno pravno vprašanje v tej pravdi je, ali parcela št. 3 predstavlja nujni skupni del stavbe na naslovu Ulica 1, B., kar pa je treba presojati v smislu minimalnega obsega gradbene parcele1, torej projekcije prostora, v katerem stavba obstoji, na zemeljsko površino, ne pa v smislu pripadajočega ali t.i. funkcionalnega zemljišča.
139	VSL Sklep I Cp 168/2019	20.11.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00030910	ZTLR člen 24, 25, 26. ZEN člen 8. ZPP člen 285. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 17.	pridobitev lastninske pravice - podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dogovor o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - pravni učinek - upiranje gradnji - izbirna pravica - oblikovanje tožbenega zahtevka - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - sodni izvedenec - elaborat o vplivnem območju - dolžnost materialnoprocesnega vodstva	Dogovor o skupni gradnji mora obsegati tako dogovor o gradnji kot tudi in predvsem dogovor o nastanku solastnine. Skupna gradnja ima lahko stvarnopravne posledice, če je bila takšna volja strank. Dogovor o skupni gradnji je tedaj pravni posel, na podlagi katerega je mogoče pridobiti lastninsko pravico. Bistveni element dogovora je volja po ustvaritvi spremembe lastninske pravice, torej sporazum o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje. V konkretnem primeru je do gradnje objektov prišlo s strani tožnika.<br/><br/>Sporazuma o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje ni bilo in je bil tako tožnik tisti, ki je zgradil objekta in ga je šteti za graditelja.<br/><br/>Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega substrata v smeri obstoja pogojev za pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču v okviru določb 24. do 26. člena ZTLR.<br/><br/>Za presojo utemeljenosti uveljavljanega zahtevka ni odločilno, ali je bil tožnik dobroveren pri gradnji ali ne. Ugovor tožencev o tožnikovi nedobrovernosti pri gradnji stanovanjske hiše in drvarnice z garažo nima vpliva na uveljavljani zahtevek, saj je potrebno pravne učinke gradnje na tujem zemljišču v primerih, ko graditelj ni dobroveren, ko torej ne gre za primer iz 24. in 26. člena ZTLR, presojati po določbi 25. člena ZTLR. Po tej določbi namreč nedobroverni graditelj pridobi poleg lastninske pravice na zgrajenem objektu tudi lastninsko pravico na zemljišču, kjer stavba stoji (stavbišče) in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče), če se lastnik zemljišča v roku iz 25. člena ZTLR ni uprl gradnji. Določilo petega odstavka tega člena uvaja triletni zastaralni rok, v katerem ima lastnik zemljišča možnost izbrati, ali bo zahteval vzpostavitev v prejšnje stanje, ali naj mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu ali pa naj mu graditelj plača prometno ceno zemljišča. Smiselno enako velja tudi za solastnika zemljišča, ki ima tako možnost izbirati, ali bo zahteval vzpostavitev v prejšnje stanje, ali naj mu pripade solastninska pravica na gradbenem objektu ali pa naj mu graditelj plača prometno ceno njemu solastnega dela zemljišča. Rok prične teči, ko je gradnja končana. Po preteku triletnega roka iz petega odstavka 25. člena ZTLR dobi tudi nedobroverni graditelj možnost uveljaviti lastninski zahtevek, saj tedaj (so)lastniku zemljišča izbirna pravica preneha in je mogoča samo še rešitev z izplačilom prometne vrednosti zemljišča, kar je povezano z opisanimi lastninskopravnimi posledicami.<br/><br/>Tožbeni zahtevek oziroma izrek odločbe mora biti oblikovan tako, da bo določil, na kateri novi parceli se pridobi lastninska pravica. V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZEN mora biti pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke, vsebino in obvezne sestavine takšnega elaborata pa vsebuje Pravilnik. Ena od bistvenih sestavin elaborata je v skladu z določbo 17. člena Pravilnika številka rezervacije novih parcelnih številk in novih katastrskih točk. Pomembno torej je, da med sodnim postopkom pride do rezervacije novih parcel, kar na predlog izvedenca geodetske stroke določi geodetska uprava.
140	VSL Sodba in sklep I Cpg 526/2019	14.11.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSL00030094	ZPP člen 1, 13, 205, 206, 212. OZ člen 131, 190. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 180, 218. ZUreP-1 člen 179. URS člen 26.	prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - ustavna pritožba - pristojnost sodišča - premoženjski zahtevek - pravna oseba javnega prava - odškodninska odgovornost države - zadostna skrbnost - pravni standard - nedoločen pravni pojem - obstoj protipravnosti - nepravilna odločba - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - ustaljena sodna praksa - trditveno in dokazno breme - protipravnost v ožjem smislu - protipravnost v širšem smislu - jasna določila - odstop od sodne prakse - odločba davčnega organa - (ne)zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ustavnosodna praksa - neupravičena pridobitev	Vložena ustavna pritožba ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP.<br/><br/>Predmet tega postopka je odločanje o zahtevku za vračilo 1.082.561,29 EUR, ki jih je tožeča stranka morala vrniti toženi stranki na podlagi pravnomočne odločbe FURS. Gre torej za odločanje o premoženjskem zahtevku, ki ga je tožeča stranka utemeljevala na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi in na podlagi določil o odškodninski odgovornosti države.<br/><br/>Iz obrazloženega izhaja, da je bila določba prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 s sprejetjem ZUreP-1 in ZGO-1 v letu 2002 in njuno uveljavitvijo 1. 1. 2013 razveljavljena. Torej v obdobju od leta 2005 do vključno leta 2012 ni več veljala.<br/><br/>Protipravnost v ožjem pomenu (objektivna protipravnost, nasprotje s pravom) sama po sebi za vzpostavitev odškodninske odgovornosti države ne zadostuje. Potreben je tudi subjektivni element krivde (protipravnost v širšem pomenu, kvalificirana stopnja protipravnosti oziroma napačnosti). Pri elementu krivde se sprašujemo, ali je povzročitelj škode ob tem, ko je ravnal v nasprotju s pravom, ravnal dovolj skrbno ali celo naklepno oziroma ali mu je mogoče pripisati odgovornost.<br/><br/>O protipravnem krivdnem ravnanju lahko govorimo, ko se pri izdaji odločbe ni uporabilo povsem jasne določbe prisilnega predpisa, je odgovorna oseba predpis namerno razlagala v nasprotju s sodno prakso, je grobo kršila postopkovna pravila ali je neutemeljeno odstopila od ustaljene (sodne) prakse. Torej v primeru napak, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja in mejijo na arbitrarnost organa.