št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
21	VSL Sodba II Cp 229/2023	27.6.2023	OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL00067877	OZ člen 285, 285/1, 642, 642, 642/3, 649, 649/1. GZ člen 64, 64/2.	gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - gradnja stanovanjske hiše z garažo - popis del - zemeljski izkop - projektna dokumentacija - dokazi in dokazovanje - gradbena knjiga - opravljena gradbena dela - plačilo za izvedeno delo - predračun - sklenitev gradbene pogodbe - pogajanja - odstop od pogodbe - predaja del	Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.<br/><br/>Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.
22	VSL Sodba I Cpg 164/2023	21.6.2023	CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO	VSL00070208	URS člen 69. ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/6. ZUreP-2 člen 105, 105/5. ZUreP-3 člen 109, 109/8. OZ člen 169, 198, 336, 336/1, 347, 347/1, 361, 376, 1006. ZS člen 3, 3/2. ZOR člen 219, 277, 361. ZJC-B člen 19, 19/7.	razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine zaradi razlastitve - nemožnost uporabe - odmena zaradi nemožnosti uporabe - uporaba tuje stvari v svojo korist - zakonske zamudne obresti - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - občasne terjatve - pravilo ne ultra alterum tantum	Časovni razkorak med dejansko in pravno razlastitvijo, ki po stališču sodne prakse predstavlja neločljivo celoto, je v konkretnem primeru nesorazmerno dolg (več kot 15 let). Pravna teorija opozarja, da gre za specifičen položaj, v katerem obrestni dolg narašča, zastaranje pa ne teče. Posledica tega je, da je znesek vtoževanih obresti glede na glavnico nesorazmerno visok.<br/><br/>Ne glede na to, da tožbeni zahtevek predstavlja nadomestilo prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti pred pravno razlastitvijo po 69. členu Ustave, je treba upoštevati, da je tožeča stranka zahtevek oblikovala kot obračun zakonskih zamudnih obresti, ki predstavljajo pavšalno nadomestilo za uporabo tujega denarja. Zato je (z vidika načela sorazmernosti) primerno upoštevati podobne primere, ki so v spornem obdobju (1995 - 2010) obravnavali oziroma omejevali tek zakonskih zamudnih obresti. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 se po uveljavitvi OZ, tj. po 1. 1. 2002, upošteva pravilo, da zamudne obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in to tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo OZ (pravilo ne ultra alterum tantum), (376. člen OZ).
23	VSL Sklep I Cp 147/2023	20.6.2023	NEPRAVDNO PRAVO	VSL00068308	ZUreP-3 člen 216, 338, 338/1, 338/1-1. ZUreP-2 člen 206.	odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - odškodnina za odvzeta zemljišča - plačilo odškodnine - višina odškodnine - pravna podlaga za odločitev - urejanje prostora	Predlagatelj spregleda določbo 1. alineje prvega odstavka 338. člena ZUreP-3, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2. Zato je predlagateljeva trditev, da 216. člen ZUreP-33 ne predstavlja pravne podlage za odločitev, ki je bila sprejeta 7. oktobra 2022, zmotna. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je za odločitev o predlogu uporabilo določbe ZUreP-3.
24	VSK Sklep I Cp 92/2023	8.6.2023	NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSK00067885	ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2.. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2.. OZ člen 376.. ZNP člen 104.	razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za stranske učinke razlastitve - namembnost zemljišča ob razlastitvi - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - prepoved ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha	V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.<br/><br/>Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.<br/><br/>Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.<br/><br/>Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.
25	VSL Sklep II Cp 592/2023	30.5.2023	STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER	VSL00073179	ZEN člen 8, 11. ZKN člen 151, 151/2.	evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izdelava elaborata med postopkom - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - stranka v postopku - zgrešena pasivna legitimacija	ZEN v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Gre za postopek izdelave elaborata, ki se izvaja v okviru pravdnega postopka, zato je spoštovanje pravil postopka in primernost elaborata za vpis sprememb v kataster nepremičnin dolžno preveriti sodišče.
26	VSL Sodba I Cp 251/2023	27.3.2023	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00065269	ZPP člen 154, 154/1, 286a, 286a/1, 286a/5, 339, 339/1, 339/2. SPZ člen 47. OZ člen 131, 131/1.	plačilo odškodnine - škoda zaradi gradnje - neobstoj vzročne zveze - postavitev zidu - poseg v sosednje zemljišče - protipravno ravnanje - izvedensko mnenje - izvedenec gradbene stroke - konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka - prepozne navedbe - zgrešena pasivna legitimacija	Na kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora konkretizirano navesti, katera določba ZPP je bila kršena, pojasniti pa mora tudi glede česa in zakaj bi kršitev vplivala na pravilnost sprejete odločitve.<br/><br/>Tožnikoma ni uspelo dokazati vzročne zveze med sicer nedopustnim ravnanjem toženca in zatrjevano škodo. Ta zaključek je oprlo na mnenje izvedenke gradbene stroke, ki je ugotovila, da oporni zid, ki ga je postavil toženec, ni oviral gradnje tožnikov na sosednjem zemljišču niti ta gradnja ne bi povzročila možnosti za porušenje zidu.
27	VSK Sklep I Cp 698/2022	21.3.2023	STVARNO PRAVO	VSK00069070	SPZ člen 33. ZUreP-2 člen 245. ZCes-1 člen 2, 2/1, 3, 3/2.	motenje posesti - javno dobro - izključitev posestnega varstva - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - kategorizirana javna cesta	Sporno je, ali so zatrjevana motilna dejanja storjena na parceli 1 (v sklepu gre za parcelo 1111/13) ali na sosednji parceli 2 (v sklepu gre za parcelo 1111/11). Zaradi zmotne presoje, da parcela 2 nima statusa javnega dobra, se sodišče ni ukvarjalo z ugotavljanjem, kje poteka meja med njima. Kateri od parcel pripada del zemljišča, na katerem je prišlo do zatrjevanih posegov, je pomembno.
28	VSK Sklep CDn 39/2023	16.3.2023	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00065123	ZZK-1 člen 11, 11/1, 11/2, 13.a, 13.a/3, 13.a/4, 13.a/6, 111, 111/1-5,. ZGO-1 člen 158.. SPZ člen 8,16, 16/2.	zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - predmet vpisa - samostojen predmet stvarnih pravic - prizidek k zgradbi - načelo povezanosti zemljišča in objekta - sestavina nepremičnine - način vpisovanja pravic v zemljiško knjigo	Po določbi 11. člena ZZK-1 so predmet vpisov nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Med temi ni "prizidka k stavbi". V stvarnem pravu namreč velja načelo povezanosti zemljišča in objekta, po katerem je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini. Nelegalno zgrajeni prizidek je torej sestavina nepremičnine, to je parcele številka 402/16 v k.o. A., prepovedi, povezane z njim pa spadajo v tako imenovani širši položaj nepremičnine. Ta poleg lastninske pravice obsega še vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini (13. a člen ZZK-1), med njimi tudi prepovedi zaradi nelegalne gradnje. Ta pravna dejstva pa se v zemljiško knjigo vpišejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine.
29	VSL Sklep II Cp 1911/2022	24.2.2023	OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV	VSL00064331	ZUreP-2 člen 192, 192/1, 206, 206/1, 207, 207/6.	razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo koristi - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - odločitev v mejah postavljenega zahtevka	Do dejanske razlastitve je prišlo že davno prej, ko je bila nasprotnemu udeležencu odvzeta posest na nepremičninah. Kljub odvzeti posesti na nepremičninah je nasprotni udeleženec kot razlastitveni zavezanec ostal njihov lastnik do prenosa lastninske pravice z omenjenim razlastitvenim aktom. Sodna praksa mu zato za čas od dejanskega odvzema do formalne razlastitve priznava tudi pravico do nadomestila koristi. Če bi namreč predlagateljica ravnala v skladu z Ustavo, bi morala biti razlastitvena odločba izdana že davno prej in sicer pred dejanskim odvzemom posesti. Že takrat bi bil nasprotni udeleženec upravičen zahtevati plačilo odškodnine, predlagateljica pa bi mu jo morala kot razlastitvena upravičenka že takrat plačati. Prav ta okoliščina je razlog za pravilo iz sodne prakse, da je razlastitveni zavezanec v takšnem primeru upravičen zahtevati zamudne obresti za čas od dejanske razlastitve dalje.<br/><br/>Ker bi nasprotnemu udeležencu pripadale zakonske zamudne obresti za čas od dejanske razlastitve nepremičnin dalje in ker je bila ta nedvomno pred letom 2020, sodišče prve stopnje s prisojo zakonskih zamudnih obresti od 11. 6. 2020 dalje ni napačno uporabilo materialnega prava in nasprotnemu udeležencu prisodilo več kot bi mu pripadalo. Prav tako sodišče z izpodbijano obrestno odločitvijo ni prekoračilo predloga nasprotnega udeleženca.
30	VSL Sklep I Cp 87/2023	31.1.2023	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV	VSL00063775	ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 274, 274/2. GZ člen 93, 93/3. OZ člen 49, 49/1, 94, 96.	zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - pravna napaka prodane stvari - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - izpodbojni zahtevek - prevara - nedovoljena gradnja - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - primarni in podredni tožbeni zahtevek - verjetnost obstoja terjatve	V sodni praksi še ni razrešeno vprašanje, ali ničnostna sankcija za pravne posle iz tretjega odstavka 93. člena GZ velja za vse nedovoljene gradnje ali le za tiste, glede katerih je izrečen inšpekcijski ukrep. Za presojo verjetne izkazanosti terjatve kot ene od predpostavk za izdajo začasne odredbe se o tej dilemi ni treba izreči. Zadostuje namreč, da je verjetno izkazana terjatev iz podredno postavljenega zahtevka.<br/><br/>Nevarnost lahko izkazuje vsako dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežitev izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Po tem stališču ni odločilen namen dolžnikovega ravnanja; zadostuje dolžnikovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve
31	VSL Sodba I Cpg 314/2022	22.12.2022	OBLIGACIJSKO PRAVO	VSL00062345	URS člen 26. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218. ZUreP-1 člen 179, 180.	odškodninska odgovornost države - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namenska raba zemljišč - obramba - kvalificirana protipravnost - samovoljno ravnanje - vmesna sodba - odločitev ustavnega sodišča	Izjema, po kateri se NUSZ ne plačuje za zemljišča za potrebe ljudske obrambe, ne velja več od uveljavitve ZGO-1 in ZUreP-1 v letu 2003. To je jasno povedalo tudi Ustavno sodišče v odločbi iz leta 2004. Toženka je skoraj 10 let po tej odločbi samovoljno zavzela stališče, da navedena izjema še vedno velja, ne da bi vmes prišlo do spremembe relevantne zakonodaje. Pri svojem stališču pa je vztrajala tudi po tem, ko so bile izdane še druge sodne odločbe na to tematiko, ki so govorile nasprotno. To pomeni kvalificirano protipravnost ravnanja.
32	VSL Sklep II Cp 1886/2022	22.12.2022	NEPRAVDNO PRAVO	VSL00063241	ZEN člen 24, 24/1. ZVEtL-1 člen 13.	vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - nove parcele - zemljišče, na katerem stavba stoji - udeležba v postopku - pravica do kontradiktornosti - procesni ugovor - neutemeljen ugovor - pripombe na izvedensko mnenje	Neutemeljeni so očitki, da sodišče ni vodilo kontradiktornega postopka. Pritožnik je v postopek vstopil naknadno, vendar mu je sodišče prve stopnje vročilo dotedanje vloge, odločbe ter izvedeniško mnenje, nadaljnje vloge mu je vročalo sproti in mu tako omogočilo udeležbo v postopku. Pritožnik očitek utemeljuje tudi s trditvijo, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov ter tega ni obrazložilo. Pri izpodbijani odločitvi so relevantni le ugovori in predlogi udeležencev v zvezi z izvedeniškim mnenjem, ki so tehnične narave, zato so tudi očitki predlagatelja v zvezi z (še) neizvedenimi dokazi, ki se niso nanašali na za izpodbijani sklep relevantne navedbe, neutemeljeni.
33	VSL Sklep I Cp 1803/2022	5.12.2022	CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VSL00063975	ZUreP-2 člen 245. ZNP-1 člen 9. ZPP člen 13, 13/1.	status javnega dobra - grajeno javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - ugotovitvena odločba občinskega organa - upravni postopek - izdaja odločbe med postopkom - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - pravilnost upravne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna upravna odločba - nična upravna odločba - sodelovanje v upravnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - nemožnost sodelovanja stranke v postopku - prekinitev nepravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - napotitev na pravdo ali drug postopek - upravni spor o zakonitosti odločbe - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo	Sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, saj je zatrjevano nezakonitost oziroma ničnost odločbe nasprotne udeleženke mogoče uveljavljati le v postopku pred pristojnim organom, po pravilih, ki veljajo za upravni postopek oziroma upravni spor.
34	VSL Sklep II Cp 846/2022	23.11.2022	CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV	VSL00061338	ZPP člen 154, 154/3, 158, 158/1. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 206/3.	odmera pravdnih stroškov - delni umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - načelo uspeha v pravdi - razlastitveni postopek - odškodnina zaradi razlastitve	Ko gre za umik tožbe v zvezi z nepremičnino parc. št. 3598, pritožbeno sodišče pritrjuje, da gre za opisano izjemo iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP, ko torej tožeča stranka v primeru umika tožbe ni dolžna plačati stroškov toženi stranki: tožena stranka je namreč med pravdo izvedla postopek razlastitve, posledica tega bo odškodnina za razlaščeno nepremičnino. Umik tožbe v zvezi z drugima dvema nepremičninama (parc. št. 3597 in 3599) pa nima direktne povezave z razlastitvijo.
35	VSL Sodba I Cpg 605/2021	27.10.2022	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO	VSL00061388	OZ člen 963, 963/1. ZGO-1 člen 38, 48.	prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - odgovornost projektanta - statična stabilnost objekta - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ratio legis vzročnost	Toženka izpostavlja dele izpovedb izvedenca selektivno in izven celotnega konteksta. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja kot celote, ki zajema osnovno mnenje, dopolnitev in zaslišanje na naroku, pa nedvomno izhaja, da projektant v obravnavanem primeru ni izpolnil vseh svojih obveznosti.<br/><br/>Vzročnost v obravnavani zadevi je pravna. V skladu s teorijo ratio legis vzročnosti so kot vzrok nastanka škode v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Izvedenec je v mnenju izpostavil v času projektiranja veljavno določbo 48. člena ZGO-1, ki je določala, da je pri projektu treba upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objekta. Prav tako je bilo v 38. členu ZGO-1 določeno, da mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo. Namen izpostavljenih norm je ravno v preprečevanju škodnih dogodkov, kot se je zgodil v obravnavanem primeru in se lahko preprečijo z ustreznim ravnanjem že v fazi projektiranja. Kaj bi hipotetični statični izračun pokazal, če bi ga toženka napravila, zaradi vseh navedenih opustitev na vzročno zvezo niti ne vpliva. Tudi če bi se toženka naslonila na materialne karakteristike iz dokumentacije za T. 2 in bi statični izračun pokazal, da lahko stena zdrži dodatne obremenitve, bi ta očitno temeljil na napačnih vhodnih podatkih, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Temu bi se toženka lahko izognila le z ustrezno preveritvijo vmesne stene pred začetkom projektiranja.
36	VSL Sklep II Cp 121/2022	25.10.2022	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00061027	ZNP člen 131. SPZ člen 77, 77/1, 77/2. ZEN člen 8, 38, 38/2, 60, 61, 61/6,. ZUreP-2 člen 247.	predlog za sodno ureditev meje - spornost meje - domneva močnejše pravice - katastrska meja - ustni dogovor - javno dobro - omejitev razpolaganja - pravila upravnega postopka	SPZ določa, da sodišče mejo praviloma uredi na podlagi močnejše pravice. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Predlagateljici sta kot močnejšo pravico uveljavljali dogovor, ki naj bi bil (ustno) sklenjen na mejni obravnavi v postopku pred Geodetsko upravo, prva nasprotna udeleženka pa mejo, kot jo izkazuje kataster.<br/><br/>Jasno je, da sporazum o izravnavi, kot ga določa ZEN, nikoli ni bil podpisan s strani vseh lastnikov (torej vključno prve nasprotne udeleženke). Sodišče prve stopnje je sicer njihov (ustni) sporazum prekvalificiralo v civilnopravno pogodbo po Obligacijskem zakoniku, a je takšno postopanje napačno. Predlagateljici in prva nasprotna udeleženka so bile stranke upravnega postopka. Postopale so po pravilih upravnega postopka, konkretno postopka, kot ga je določal ZEN. V postopku so pravzaprav morale sodelovati, sicer bi jih lahko doletele posledice, kot jih je predpisal ZEN (če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se po drugem odstavku 38. člena ZEN šteje, da se s potekom predlagane meje strinja). Povsem neustrezno je njihovim ravnanjem oziroma pravnim dejanjem v upravnem postopku pripisati kakršnekoli civilnopravne posledice. Njihovo dogovarjanje v upravnem postopku ni bilo usmerjeno v civilnopravne posledice, zato ni mogoče govoriti o kakršnemkoli soglasju volj za nastanek civilnopravnega razmerja po 15. členu OZ. O veljavnem, pravno zavezujočem dogovoru (pogodbi) zato, ne glede na tudi siceršnje morebitne omejitve razpolaganja z javnim dobrim, ni mogoče govoriti. Predlagateljici torej močnejše pravice, ki bi temeljila na dogovoru, nista izkazali in je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je mejo uredilo skladno z dogovorom. Pri odločanju bi moralo izhajati iz meje, kot jo izkazuje kataster.
37	VSK Sodba Cpg 111/2022	20.10.2022	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSK00065897	GZ člen 14, 14/15.	podizvajalska pogodba - zamuda pri izvajanju pogodbe - prepozen dokazni predlog - gradbeni dnevnik	Gradbeni dnevnik je obvezen dokument, ki mora biti zmeraj prisoten na gradbišču, saj se vanj beležijo vsakodnevna stanja na gradbišču. Naloga izvajalca del je, da vodi gradbeni dnevnik (15. odstavek 14. člena Gradbenega zakona – GZ).
38	VSL Sklep I Cp 1389/2022	11.10.2022	NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER	VSL00060898	ZEN člen 8, 8/2, 73, 73/1, 75, 75/7, 81, 81/4. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 6, 6/1, 8, 8/1, 10, 10/1, 10/4.	postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi	Pripombe pritožnika se dejansko niso nanašale na tehnično - strokovno pravilnost izdelave elaborata, ampak na vprašanja, povezana z lastništvom obravnavanih nepremičnin, ki niso predmet obravnavanega vmesnega sklepa, da elaborata predstavljata primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb. Pridržana so nadaljnjemu dokaznemu postopku in odločitvi, ki bo sprejeta v končnem sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine.
39	VSL Sodba I Cp 1464/2022	5.10.2022	STANOVANJSKO PRAVO	VSL00059750	SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 26, 26/3, 29, 29/1, 37, 37/4, 37/5. GZ člen 3, 3/1, 3/1-41. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13, 13/1, 13/1-4.	povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - stroški obnove fasade - toplotna izolacija fasade - tehnični napredek - stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - izboljšave nepremičnine - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - sklep zbora lastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - kvalificirana večina	Odločanje o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 res šteje za posel rednega upravljanja. To pomeni, da lahko etažni lastniki ob upoštevanju četrtega in petega odstavka 37. člena SZ-1 o njem odločajo (tudi) na ponovljenem zboru etažnih lastnikov in sicer z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih. Vendar pa to velja le, če načrt vzdrževanja dejansko obsega dela, ki se štejejo za vzdrževanje. Sodišče prve stopnje se je zato utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem, ali sporna sanacija fasade predstavlja vzdrževanje in s tem posel rednega upravljanja (drugi in četrti odstavek 25. člena SZ-1) ali pa gre za posel, ki redno upravljanje presega (29. člen SZ-1).<br/><br/>Konkretno sanacijo fasade, pri kateri je po ugotovitvah sodišča prve stopnje šlo za energetsko sanacijo in ne zamenjavo zaradi iztrošenosti, bi lahko uvrstili kvečjemu med izboljšavo, ki upošteva napredek tehnike. SZ-1 tako v 29. členu in citiranem Pravilniku iz poslov rednega upravljanja izrecno izvzema nekaj izboljšav, ki bi jih sicer lahko uvrstili med izboljšave, ki sledijo tehničnemu napredku v smislu 41. točke 3. člena GZ. Ker tudi konkretna energetska sanacija fasade, ki je bila načrtovana v načrtu vzdrževanja, sodi med takšne (izvzete) izboljšave, gre posledično za posel, ki presega okvir rednega upravljanja. Za njegovo izvedbo je zato potrebno soglasje več kot ¾ etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Tako soglasje pa na ponovljenem zboru etažnih lastnikov dne 16. 5. 2019 ni bilo doseženo.
40	VSL Sklep II Cp 973/2022	13.9.2022	NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV	VSL00059212	ZUreP-2 člen 206.	odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - dejanska razlastitev - nemožnost uporabe nepremičnine - zakonske zamudne obresti - zastaranje obrestnega zahtevka - odločba o razlastitvi - odvzem nepremičnine iz posesti	V več odločitvah VS RS se je izoblikovalo stališče, da je v primeru, ko odvzem iz posesti ni temeljil na zakonito izvedenem razlastitvenem postopku, razlastitveni zavezanec upravičen tudi do nadomestila za čas od odvzema iz posesti do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.<br/><br/>Tudi v primerih, ko je odločba o razlastitvi sledila dejanskemu odvzemu iz posesti, zakonske zamudne obresti predstavljajo nadomestilo za zamudo s plačilom odškodnine za razlastitev. Ker je predlagateljica lahko odškodnino – in s tem tudi zakonske zamudne obresti – zahtevala šele po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, tudi zastaranje obrestnega zahtevka ni moglo pričeti teči prej.