št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
1	VSL Sklep I Cpg 465/2024	23.10.2024	CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL00080408	ZPP člen 1. ZPNačrt člen 79, 79/10. ZUreP-2 člen 255. ZUreP-3 člen 333, 333/1. ZLS člen 67.	upravna stvar - vračilo komunalnega prispevka - sodna pristojnost - upravna pristojnost	Ker vračilo komunalnega prispevka specialno urejajo upravni predpisi, o tem ni mogoče odločati na podlagi splošnih pravil OZ o neupravičeni obogatitvi. Obveznost plačila komunalnega prispevka je predpisana z zakonom in ne gre za obligacijsko, temveč javnopravno dajatev. Vračilo komunalnega prispevka je po posebnem zakonu v pristojnosti upravnega organa. Zgolj dejstvo, da je bil komunalni prispevek plačan z unovčenjem bančne garancije, ne spremeni narave te dajatve.<br/><br/>O vračilu obveznih dajatev odloča tisti, ki jih je odredil in ne sodišče. Odločbo o odmeri komunalnega prispevka je izdala občinska uprava toženke; gre za izvirno pristojnost občine, ki odloča v upravnih stvareh.
2	VSK Sklep I Cp 193/2024	20.8.2024	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSK00079623	SPZ člen 88, 89, 90, 91. GZ-1 člen 42, 43. GZ člen 29, 30, 31.	nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na javno infrastrukturo - nadomestilo za nujno pot	Skladno z Gradbenim zakonom (v nadaljevanju GZ-1) je za gradnjo ključna projektna dokumentacija. Ta mora biti skladna s predpisi. Prav zato lahko investitor (oziroma zanj projektant) od mnenjedajalcev, med drugim organov na področju varovanja komunalne in energetske infrastrukture, predhodno pridobi projektne pogoje (42. člen GZ-1), dolžan pa je pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti njihovo mnenje k projektu (43. člen GZ-1), v katerem se opredeli skladnost s predpisi iz njihove pristojnosti.
3	VSL Sklep I Cpg 355/2023	25.4.2024	OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL00076078	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5. OZ člen 5, 104, 104/1, 105, 105/3, 282, 282/2, 300, 300/3, 625, 625/3, 633, 633/2. ZPP člen 340, 341.	podjemna pogodba (pogodba o delu) - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - projektantska pogodba - projektna dokumentacija - pomanjkljiva projektna dokumentacija - soglasje za gradnjo bližje meji - soglasje pristojnega organa - vsebina pogodbene obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti - odgovornost za izpolnitev z napako - upniška zamuda - predpogodbena dolžnost informiranja - pojasnilna dolžnost podjemnika - predpogodbena odgovornost - napačna uporaba materialnega prava - odškodninska odgovornost - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje	ZGO-1 pojma projektni pogoji in soglasje definira v 5.5.1. oziroma 5.5.2. točki prvega odstavka 2. člena, pri čemer soglasje opredeli kot potrditev pristojnega soglasjedajalca, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti. Ob tem iz 5.5. točke istega odstavka in člena ZGO-1 izhaja tudi opredelitev soglasjedajalca kot državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, za katerega je z zakonom določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov. Že iz tega je torej jasno, da se je toženka s Pogodbo zavezala pridobiti zgolj soglasja pristojnih soglasjedajalcev (nosilcev oblastnega odločanja), med katere lastniki sosednjih nepremičnin (zasebni subjekti) ne spadajo.<br/><br/>Ni utemeljeno pogodbi zvesto stranko siliti, da kot izpolnitev pogodbene obveznosti sprejme izpolnitev z napako, kar izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 282. člena OZ.<br/><br/>Ob upoštevanju nespornega dejstva, da je bil razlog za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije tožnikova želja po pridobitvi ustreznega gradbenega dovoljenja za realizacijo gradnje poslovne stavbe, okoliščina, da bo moral tožnik za dosego tega cilja kljub dokončani dokumentaciji s strani toženke po Pogodbi pridobiti še soglasja mejašev za manjši odmik od meje, gotovo sodi med tiste, za katere je toženka vedela ali pa bi kot strokovnjak na svojem področju morala vedeti in je bila pomembna za naročeno delo ter bi tožnika v skladu s tretjim odstavkom 625. člena OZ o tem morala seznaniti.
4	VSM Sklep I Cpg 60/2024	25.4.2024	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSM00074966	OZ člen 634, 634/1, 635, 635/1, 636, 649, 660, 663, 663/1, 663/2, 663/3.	gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - odgovornost izvajalca za napake gradbe - materialni prekluzivni rok - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov	Sodišče prve stopnje je na podlagi v 5. točki te obrazložitve navedenih dejanskih ugotovitev, ki pritožbeno niso izpodbijane, na podlagi uporabljenega materialnega prava pravilno sklepalo, da je prišlo do zamude grajanja napak ob izhodišču uporabe pravil podjemne pogodbe in tudi ob izhodišču uporabe pravil gradbene pogodbe, pri tem pa je spregledalo, da bi lahko glede na trditve v tožbi prišlo tudi do uporabe materialne določbe 636. člena OZ, ki velja za podjemno pogodbo oziroma tretjega odstavka 663. člena OZ, ki velja za odgovornost za napake pri gradbeni pogodbi, za katero med drugim velja še, da se, če ni v poglavju OZ o gradbeni pogodbi drugače določeno, uporabljajo glede odgovornosti za napake gradbe ustrezne določbe iz poglavja OZ o podjemni pogodbi (660. člen OZ).
5	VSC Sodba Cpg 27/2024	24.4.2024	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSC00078032	ZGO-1 člen 88.	izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke - več izvedencev - odgovornost nadzornika - profesionalna skrbnost - dejanska škoda - izvedena dela po pogodbi - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika	Po izvedbi dokaza s tretjim izvedencem A. A., ki je izdelal izvedeniško mnenje in dve dopolnitvi ter bil zaslišan na naroku 26. 10. 2023, je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predlagala dodatne dopolnitve mnenja izvedenca, tudi ne angažiranje novega izvedenca gradbene stroke (22. točka obrazložitve sodbe). Te ugotovitve tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija.<br/><br/>Stranka se svobodno odloča koga ima za odvetnika, kako dolgo in kdaj ga zamenja. Te odločitve so v njeni sferi in z zamenjavo odvetnika ne more obiti kogentne določbe ZOdvT, ki v 4. točki opombe št. 3 k tretjemu delu ZOdvT določa, da v primeru, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
6	VSL Sodba I Cpg 375/2023	19.3.2024	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL00074594	ZPP člen 11, 212, 213, 213/1, 224, 224/1, 224/3, 279c, 279c/1, 279c/5, 286b, 325, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 3, 82. ZUreP-2 člen 191, 191/5.	pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - program vodenja postopka - kršitev določb pravdnega postopka - odškodninska odgovornost - pravni temelj odškodninske obveznosti - povzročitelj škode - regresni odškodninski zahtevek - izpolnitev plačila odškodnine - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - razlaga pogodbenih določil - prodajna pogodba - predkupna pravica občine na nepremičninah	Nobenih ovir ni, da po pripravljalnem naroku sodišče prve stopnje ne bi takoj prešlo k obravnavanju glavne stvari, v okviru odprtega sojenja pa lahko sodnik svoje videnje o tem, kaj je bistvo sporne zadeve, poda tudi že na prvem naroku za glavno obravnavo (svoje mnenje in predvsem dokazni postopek namreč vedno lahko tudi spremeni). Tudi sicer je pripravljalni narok namenjen dopolnitvi trditev in pravnih naziranj ter predlaganju nadaljnjih dokazov, sodišče pa je prosto v oceni, ali je v konkretnem pravdnem postopku tako postopanje potrebno.
7	VSK Sodba Cpg 18/2024	14.3.2024	OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO	VSK00074947	OZ-UPB1 člen 168, 168/3. URS člen 26. ZUreP-2 člen 225. ZUreP-3 člen 242, 242/2.	izgubljeni dobiček - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - sprememba namembnosti nepremičnine - sprememba namembnosti zemljišča - nujna pot - komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - poseg v lastninsko pravico - občinski prostorski akti - občinski prostorski načrt (OPN) - odškodnina - vzročna zveza	Tožeča stranka v času, ko je že vedela za nameravano spremembo prostorske ureditve, ko se je zavedala, da ima za pridobitev gradbenega dovoljenja na voljo malo časa in ko se je zavedala, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja pridobitev služnosti od tožene stranke, ki gradnji ni naklonjena, že ob sklenitvi Predpogodbe ni mogla realno pričakovati, da bo lahko pravočasno izpolnila svojo obveznost in s tem glede na vse opisane okoliščine zadeve in predvidljiv tek stvari pridobila vtoževani dobiček. Šlo je za riziko, ki ga je sprejela in mora zato nositi tudi posledice, ker se pričakovanja niso uresničila (k neuresničitvi pa je prispevala tudi sama s svojim ne dovolj skrbnim ravnanjem).
8	VSL Sodba in sklep I Cpg 550/2023	25.1.2024	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSL00073007	OZ člen 104, 301, 626. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) člen 70.	podizvajalska pogodba - podizvajalec - plačilo podizvajalcu - fiksna pogodba - trajanje pogodbe - potek časa - končni obračun	Določenost roka v pogodbi ne pomeni vedno, da je pogodba ob poteku časa avtomatsko razvezana. Upoštevaje naravo pogodbene obveznosti zato pogodbenega določila o natančnem času, ko je treba opraviti izpolnitev, ne gre razumeti dobesedno. Pomen časa v taki pogodbi je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno, saj je izvršitev gradbenih del odvisna tudi od izpolnjevanja naročnikovih - torej obveznosti tožene stranke. Zaradi njene upniške zamude (z izpolnitvijo nasprotnih obveznosti - kar pritožbeno ni izpodbito) namreč tožeča stranka ni bila v zamudi in zato njena obveznost ni prenehala.
9	VSL Sodba I Cp 863/2023	20.12.2023	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO	VSL00073642	URS člen 33, 39, 42, 70a, 72. OZ člen 131, 131/1. ZGO-1 člen 67, 67/2. ZUreP-2 člen 211. ZPP člen 285.	povzročitev škode - podlage za odgovornost - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - nasprotovanje gradnji - pravica do zasebne lastnine - pravica do zbiranja in združevanja - pravica do svobode izražanja - pravica do pitne vode - pravica do zdravega življenjskega okolja - dokazno breme - materialno procesno vodstvo in njegove meje	Toženec je z opozarjanjem in nasprotovanjem izvedbi projekta varoval tako svojo lastninsko pravico kot tudi javno korist. V zvezi s slednjo velja poudariti, da tožnica, četudi deluje v javnem interesu, projekta izgradnje povezovalnega Kanala ni transparentno predstavila niti lastnikom zemljišč niti (strokovni) javnosti, s tem pa je onemogočila strokovno razpravo o morebitnih spornih vprašanjih (tudi o primernosti izbrane trase). Trasa povezovalnega Kanala poteka čez vodovarstveno območje, zato bi bila o vprašanju, sproženem v javnosti po začetku gradnje - ali predstavlja projekt grožnjo za vire pitne vode (torej povečano tveganje za zdravje ljudi), nujna predhodna odprta strokovna razprava. Zaradi pomembnosti vprašanja za širšo javnost, v povezavi s kredibilnostjo projekta, takšna razprava, četudi na račun morebitnega časovnega zamika pri izvedbi projekta (in posledično morebitnih težav pri financiranju), ne bi smela izostati. Vsakršno drugačno ravnanje vzbuja vtis o enostranskem in avtoritarnem reševanju problemov.<br/><br/>Sodišče prve stopnje je konkretna toženčeva ravnanja pravilno presojalo (tudi) v luči ugotovitve, da toženec gradnje ni oviral samovoljno, brez argumentov. Upoštevajoč omejene pravne možnosti posameznika, ki ni sodeloval v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, po pravnomočnosti le-tega, je treba toženčeva ravnanja ob protestnih akcijah (20. 9. 2018, 26. 9. 2018 in 23. 9. 2019) obravnavati kot izraz njegovih ustavnih pravic (pravice do zasebne lastnine - 33. člen URS, pravice do zbiranja in združevanja - 42. člen URS, svobode izražanja - 39. člen URS ter pravic do zdravega življenjskega okolja in do pitne vode - 70.a in 72. člen URS). Tožencu ni mogoče očitati, da je prekoračil (zlorabil) abstraktni namen omenjenih ustavnih pravic, niti, da je bilo izvrševanje pravic nesorazmerno na škodo pravic tožnice. Takšno presojo je mogoče opreti tudi na (v pritožbi neizpodbijano) dokazno oceno, da toženec ob oviranju gradnje nikoli ni bil nasilen. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbeno tezo, da je že sama fizična blokada, ne glede na konkretne okoliščine, vedno nasilje. Toženec je jasno in odločno izražal svoja utemeljena stališča, česar ne glede na cilj, ki ga je ob tem poskušal doseči (preprečiti gradnjo), ni mogoče označiti za nasilje. Tudi pritožbeno sodišče torej toženčevih ravnanj ne prepoznava kot protipravnih.<br/><br/>Po oceni pritožbenega sodišča je jasna in pravilna tudi sporočilnost izpodbijane sodbe: škodljiva javnemu interesu je lahko pasivna (nekritična) družba, ne angažirani posameznik, ki uspe glede (za družbo) izjemno pomembnega vprašanja mobilizirati (zainteresirati) splošno in strokovno javnost, ter s tem investitorja prisiliti v odprto razpravo, oziroma soočenje z drugačnimi mnenji. Kaznovanje takšnega posameznika z odškodninsko sankcijo bi bilo lahko nevaren precedens, ki bi ogrozil dialog med civilno družbo in predstavniki kapitala o pomembnih skupnih vrednotah (kot je zdravo življenjsko okolje oziroma pitna voda).
10	VSL Sklep in sodba I Cpg 110/2021	5.12.2023	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL00071956	OZ člen 630, 662, 663, 1060. ZOR člen 611, 644, 644/1, 645, 645/1.	gradbena pogodba - projektantska pogodba - solidnost gradbe - odgovornost izvajalca - odgovornost projektanta - prekluzivni rok za grajanje napak - pravočasnost notifikacije napak	Višje sodišče se tudi strinja s stališčem, da prva toženka s pogodbo ni prevzela obveznosti, da preveri projekte v smislu njihove pravilnosti. Z zavezo v pogodbi se je zavezala le pregledati projekte v smislu očitnih napak in primernosti za izvedbo, vsekakor pa se ni zavezala, da bo sama ponovno opravila vse statične izračune. V razmerju med tožnico in prvo toženko je bila za pravilnost projektov odgovorna tožnica.<br/><br/>Navedeno pa pomeni, da je prva toženka uspela dokazati, da napake ne izvirajo iz njene sfere. Čeprav ima sicer tožnica prav, da je odgovornost izvajalca primarna, pa se izvajalec lahko razbremeni svoje obveznosti, če dokaže, da je v njegovem delu ni bilo napak.<br/><br/>Desetletni rok je rok, v katerem se morajo napake pojaviti, notifikacija pa je potrebna v roku šestih mesecev od takrat, ko je naročnik izvedel za napako in za razlog zanjo; pri tem ni mogoče naročniku naložiti, da bi moral "na zalogo" obveščati tudi projektanta; rok za notifikacijo začne teči šele, ko naročnik izve, da napaka zadeva solidnost gradbe in od kod izvira.<br/><br/>Tudi če je A., d. o. o. projekte neposredno izročal tožnici, ne da bi jih druga toženka pred tem pregledala in potrdila, to ne spremeni njene pogodbene zaveze do tožnice.
11	VSC Sodba Cpg 91/2023	25.10.2023	OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSC00070542	OZ člen 513, 513/3, 507, 508, 508/2. ZUreP-2 člen 191.	pogodba o finančnem leasingu - zakonita predkupna pravica - ponudba predkupnemu upravičencu - sprejem predkupne ponudbe - plačilo kupnine - odkupna opcija	Morebitne kršitve predkupne pravice po sodni praksi nastopijo že s sklenitvijo prodajnih pogodb o nepremičninah, iz česar je mogoče sklepati, da gre za primere, ko so sporni posli sklenjeni v času obstoja predkupne pravice. Posledično kasneje nastala zakonita predkupna pravica ne more imeti vpliva na veljaven predhodno sklenjen zavezovalni pravni posel, pa čeprav do razpolagalnega posla za prenos lastninske pravice na nepremičninah (do uresničitve vnaprej dogovorjene opcije in izstavitve ZK-dovolila) še ni prišlo. Ker kasneje nastala predkupna pravica nima vpliva na predhodno sklenjen zavezovalni pravni posel, na veljavnost katerega (s pretečo sankcijo ničnosti (zakonita predkupna pravica) oziroma izpodbojnosti (pogodbena predkupna pravica)) pravzaprav meri, tudi razpolagalnega posla na tej podlagi ni mogoče preprečiti. Drugačno stališče bi pomenilo nedopusten retroaktiven poseg v že nastale pravice in (varovane) pravice v pričakovanju.<br/><br/>Sodišče prve stopnje je dodaten in pravilen razlog za svojo presojo obširno obrazložilo še z zaključki o tem, da konkretni leasing pogodbi nimata takšnih značilnosti prodajne pogodbe, da bi bilo glede njiju sploh treba upoštevati zakonito predkupno pravico. Povsem enako izhaja iz 191. člen ZUreP-2.<br/><br/>Gre za ponudbo predkupni upravičenki za nakup nepremičnin s strani gospodarske družbe, kjer je zahtevana njena pisnost (glej 52. in prvi odstavek 55. člena ZPP; slednji predvideva sankcijo ničnosti) in ki jo lahko pri poslih prodaje nepremičnin skladno z Zakonom o gospodarskih družbah zastopa uprava, drugi (npr. prokuristi, zastopniki,...) pa le z ustreznim pooblastilom.<br/><br/>Pritožbeno sodišče dodaja, da je šlo pri sporni ponudbi za „ponudbo predkupni upravičenki“ in da je bila ponudba sprejeta s strani „predkupne upravičenke“, ki pa ob sprejemu ni ravnala skladno z določilom drugega odstavka 508. člena OZ in ni plačala kupnine oziroma je položila pri sodišču (op. gre za neprerekane trditve toženke, ki so ponovljene v njenem odgovoru na pritožbo). 191. člen ZUreP-2 sicer izrecno ne določa omenjene obveznosti, vendar ni videti utemeljenega razloga, da bi v tem delu izključeval uporabo OZ. Torej nenazadnje sama tožnica ni realizirala zatrjevanega predkupnega upravičenja.
12	VSK Sodba I Cp 238/2023	5.9.2023	CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSK00082092	ZPP člen 154, 154/2, 190, 190/1, 199, 200, 201, 286. ZLPP člen 50, 50/4. SPZ člen 19, 44, 44/1. ZGO-1 člen 211, 212, 213, 214. ZV-1 člen 182, 182/1. ZLS člen 51b, 51c.	spor o lastništvu nepremičnine - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - osnovna sredstva - ustanovitev nove občine - odtujitev nepremičnine med pravdo - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - javno dobro - status javnega dobra - grajeno javno dobro - vodotok - aktivna in pasivna legitimacija strank - presoja utemeljenosti ugovora - lastninsko preoblikovanje - kapitalska družba - stranski intervenient - intervencijski interes - prekluzija - stroški pravdnega postopka	Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. V tej zadevi je stranski intervenient (na strani toženke) v pravdo vstopil potem, ko je tožnica podala tožbo, toženka pa na tožbo odgovorila, tudi že po prvem naroku za glavno obravnavo. Intervenient mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (199. do 201. člen ZPP). To velja tako za primer, ko je bil intervenient od začetka seznanjen z vložitvijo tožbe in tekom pravde, pa tudi za primer, ko izve za tekočo pravdo šele kasneje. Iz navedenega sledi, da stranski intervenient lahko navaja nova dejstva in nove dokaze tekom postopka pod istimi pogoji, kot jih lahko stranka (primerjaj 286. člen ZPP), zato so bili njegovi pomisleki o podani aktivni legitimaciji tožnice prepozni.<br/><br/>Ker je bila sporna nepremičnina v letu 2002 vpisana v zemsljiško knjigo kot vodno zemljišče oz. konkretno vodotok ter je bila pri lastniku vpisana družbena lastnina v splošni rabi in v uporabi ObLO Koper, se je po prvem odstavku 182. člena ZV-1 olastninila, prešla v last Republike Slovenije, ki je postala lastnica te nepremičnine in je s tem prenehala obstajati družbena lastnina na predmetnem zemljišču.
13	VSM Sodba I Cpg 104/2023	9.8.2023	ODŠKODNINSKO PRAVO	VSM00071197	OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZPP člen 243, 254.	povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - normalen tek stvari	V točkah 18 do 27 obrazložitve izpodbijane sodbe je pojasnilo vsa odločilna dejstva za presojo, da vzročna zveza ne obstoji, saj je imela tožnica možnost, da glede na takratno stanje zadeve pridobi gradbeno dovoljenje za objekte, ki so bili predvideni v takrat veljavnem lokacijskem načrtu za območje poslovno obrtne cone A. Res je, da je bila tožnica s strani toženke obveščena, da slednja ni dobila okoljevarstvenega dovoljenja, zaradi česar po trditvah tožnice naj ne bi bilo mogoče izvesti načrtovane dejavnosti, a to po pravilni razlagi izpodbijane sodbe še ne pomeni, da je prav to razlog za škodo, ki je tožnici nastala z odstopom pogodbenikov od sklenjenih predpogodb. Tožnica po lastni odločitvi ni niti začela s pridobivanjem projektne dokumentacije, pri čemer dokazni postopek ni pokazal, da bi se pridobivanje dokumentacije (zaradi nerealizirane Inšpekcijske odločbe) ustavilo že na samem začetku. To pa pomeni, da tožnica po pravilni razlagi izpodbijane sodbe za škodo odgovarja sama, saj je s svojim ravnanjem (ko ni izvedla ustreznih aktivnosti v zvezi s planiranimi investicijami, ki so botrovale odstopom od predpogodb) povzročila njen nastanek. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pojasnilo, da je bilo tožnici znano stanje spornih parcel, pa se je kljub temu v obeh predpogodbah zavezala, da bo kot prodajalka obema kupcema v določenem času dostavila listine, iz katerih po razvidna realizacija Inšpekcijske odločbe. To pa pomeni, da je obe predpogodbi sklenila z védenjem o vsebini citirane Inšpekcijske odločbe, pri čemer po pravilni razlagi izpodbijane sodbe sama ni začela z ustreznimi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja in v zvezi s tem tudi postopki za pridobitev projektne dokumentacije, pa čeprav bi to v skladu s strokovnimi ugotovitvami izvedencev lahko storila.
14	VSL Sodba II Cp 229/2023	27.6.2023	OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL00067877	OZ člen 285, 285/1, 642, 642, 642/3, 649, 649/1. GZ člen 64, 64/2.	gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - gradnja stanovanjske hiše z garažo - popis del - zemeljski izkop - projektna dokumentacija - dokazi in dokazovanje - gradbena knjiga - opravljena gradbena dela - plačilo za izvedeno delo - predračun - sklenitev gradbene pogodbe - pogajanja - odstop od pogodbe - predaja del	Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.<br/><br/>Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.
15	VSL Sodba I Cpg 164/2023	21.6.2023	CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO	VSL00070208	URS člen 69. ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/6. ZUreP-2 člen 105, 105/5. ZUreP-3 člen 109, 109/8. OZ člen 169, 198, 336, 336/1, 347, 347/1, 361, 376, 1006. ZS člen 3, 3/2. ZOR člen 219, 277, 361. ZJC-B člen 19, 19/7.	razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine zaradi razlastitve - nemožnost uporabe - odmena zaradi nemožnosti uporabe - uporaba tuje stvari v svojo korist - zakonske zamudne obresti - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - občasne terjatve - pravilo ne ultra alterum tantum	Časovni razkorak med dejansko in pravno razlastitvijo, ki po stališču sodne prakse predstavlja neločljivo celoto, je v konkretnem primeru nesorazmerno dolg (več kot 15 let). Pravna teorija opozarja, da gre za specifičen položaj, v katerem obrestni dolg narašča, zastaranje pa ne teče. Posledica tega je, da je znesek vtoževanih obresti glede na glavnico nesorazmerno visok.<br/><br/>Ne glede na to, da tožbeni zahtevek predstavlja nadomestilo prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti pred pravno razlastitvijo po 69. členu Ustave, je treba upoštevati, da je tožeča stranka zahtevek oblikovala kot obračun zakonskih zamudnih obresti, ki predstavljajo pavšalno nadomestilo za uporabo tujega denarja. Zato je (z vidika načela sorazmernosti) primerno upoštevati podobne primere, ki so v spornem obdobju (1995 - 2010) obravnavali oziroma omejevali tek zakonskih zamudnih obresti. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 se po uveljavitvi OZ, tj. po 1. 1. 2002, upošteva pravilo, da zamudne obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in to tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo OZ (pravilo ne ultra alterum tantum), (376. člen OZ).
16	VSL Sklep I Cp 147/2023	20.6.2023	NEPRAVDNO PRAVO	VSL00068308	ZUreP-3 člen 216, 338, 338/1, 338/1-1. ZUreP-2 člen 206.	odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - odškodnina za odvzeta zemljišča - plačilo odškodnine - višina odškodnine - pravna podlaga za odločitev - urejanje prostora	Predlagatelj spregleda določbo 1. alineje prvega odstavka 338. člena ZUreP-3, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2. Zato je predlagateljeva trditev, da 216. člen ZUreP-33 ne predstavlja pravne podlage za odločitev, ki je bila sprejeta 7. oktobra 2022, zmotna. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je za odločitev o predlogu uporabilo določbe ZUreP-3.
17	VSK Sklep I Cp 92/2023	8.6.2023	NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSK00067885	ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2.. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2.. OZ člen 376.. ZNP člen 104.	razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za stranske učinke razlastitve - namembnost zemljišča ob razlastitvi - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - prepoved ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha	V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.<br/><br/>Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.<br/><br/>Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.<br/><br/>Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.
18	VSL Sklep II Cp 592/2023	30.5.2023	STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER	VSL00073179	ZEN člen 8, 11. ZKN člen 151, 151/2.	evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izdelava elaborata med postopkom - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - stranka v postopku - zgrešena pasivna legitimacija	ZEN v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Gre za postopek izdelave elaborata, ki se izvaja v okviru pravdnega postopka, zato je spoštovanje pravil postopka in primernost elaborata za vpis sprememb v kataster nepremičnin dolžno preveriti sodišče.
19	VSL Sodba I Cp 251/2023	27.3.2023	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00065269	ZPP člen 154, 154/1, 286a, 286a/1, 286a/5, 339, 339/1, 339/2. SPZ člen 47. OZ člen 131, 131/1.	plačilo odškodnine - škoda zaradi gradnje - neobstoj vzročne zveze - postavitev zidu - poseg v sosednje zemljišče - protipravno ravnanje - izvedensko mnenje - izvedenec gradbene stroke - konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka - prepozne navedbe - zgrešena pasivna legitimacija	Na kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora konkretizirano navesti, katera določba ZPP je bila kršena, pojasniti pa mora tudi glede česa in zakaj bi kršitev vplivala na pravilnost sprejete odločitve.<br/><br/>Tožnikoma ni uspelo dokazati vzročne zveze med sicer nedopustnim ravnanjem toženca in zatrjevano škodo. Ta zaključek je oprlo na mnenje izvedenke gradbene stroke, ki je ugotovila, da oporni zid, ki ga je postavil toženec, ni oviral gradnje tožnikov na sosednjem zemljišču niti ta gradnja ne bi povzročila možnosti za porušenje zidu.
20	VSK Sklep I Cp 698/2022	21.3.2023	STVARNO PRAVO	VSK00069070	SPZ člen 33. ZUreP-2 člen 245. ZCes-1 člen 2, 2/1, 3, 3/2.	motenje posesti - javno dobro - izključitev posestnega varstva - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - kategorizirana javna cesta	Sporno je, ali so zatrjevana motilna dejanja storjena na parceli 1 (v sklepu gre za parcelo 1111/13) ali na sosednji parceli 2 (v sklepu gre za parcelo 1111/11). Zaradi zmotne presoje, da parcela 2 nima statusa javnega dobra, se sodišče ni ukvarjalo z ugotavljanjem, kje poteka meja med njima. Kateri od parcel pripada del zemljišča, na katerem je prišlo do zatrjevanih posegov, je pomembno.