št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
161	UPRS Sodba I U 575/2022-25	5.3.2024	UP00080573	ZUreP-2 člen 199, 199/4.	razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka	Sodišče se strinja s toženko, da po citirani določbi četrtega odstavka 199. člena ZUreP-2 razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja.
162	UPRS Sodba I U 1492/2021-32	1.3.2024	UP00074757	ZGO-1 člen 4, 4/5.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sprememba namembnosti	Zaključek Inšpektorice, da je prišlo do spremembe namembnosti športnega objekta, za katero tožeča stranka ni imela gradbenega dovoljena, je na mestu. Obstoječe gradbeno dovoljenje je bilo dano za zimsko kopališče (športna dvorana), in ne za stavbo za kulturo in razvedrilo. Ne gre prezreti, da je za spremembo namembnosti v objekt za kulturo in razvedrilo vedno nujno gradbeno dovoljenje (druga alineja petega odstavka 4. člena ZGO-1).
163	UPRS Sodba I U 1392/2021-21	1.3.2024	UP00078208	GZ člen 79, 79/1.	ukrep občinskega inšpektorja - enostaven objekt - inšpekcijski zavezanec - investitor	Organ bi moral za pravilno uporabo prvega odstavka 79. člena GZ ugotavljati, kdo so investitorji gradenj in lastniki predmetov, teh pa prvostopenjski organ ni ugotavljal, niti iz dokumentov spisa ne izhaja, da bi tožnika pozval, da jih razkrije. Namreč prvi odstavek 79. člena GZ kot inšpekcijskega zavezanca primarno določa investitorja, šele če je ta neznan, pa se za inšpekcijskega zavezanca šteje lastnik zemljišča. Prvostopenjski organ bi lahko v skladu s to določbo kot zavezanca obravnaval tožnika samo v primeru, če investitorjev ne bi mogel ugotoviti.
164	UPRS Sodba I U 382/2022-7	29.2.2024	UP00074784	GZ člen 5, 5/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - neobrazložena odločba	Da je obravnavani objekt vkopan betonski objekt tlorisnih dimenzij cca 10 m x 2 m x 2,5 m za namen zbiranja odpadkov, med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali je treba obravnavani objekt opredeliti kot gradbeni inženirski objekt, kot v svojih odločbah trdi toženka, ali kot drug gradbeni poseg, ekološki otok, s klasifikacijo CC-SI 32110, kot zatrjuje tožnica. Od te opredelitve je namreč odvisno, ali pridejo v poštev splošna merila iz 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, po katerih objekt z globino, ki presega 2 m, kakršno ima obravnavani, ni enostaven objekt, oziroma ali pridejo v skladu s petim odstavkom 4. člena uredbe v poštev posebna merila iz priloge 1, po kateri so ne glede na globino drugi gradbeni posegi - ekološki objekti enostavni objekti.<br/><br/>Na navedeno pravno odločilno vprašanje toženka ni odgovorila, saj ni pojasnila niti, zakaj sploh šteje, da je obravnavani objekt gradbeni inženirski objekt, in to kljub temu, da je tožnica že v upravnem postopku zatrjevala, da gre za ekološki otok, za katerega gradbeno dovoljenje v skladu s prilogo 1 v zvezi s petim odstavkom 4. člena uredbe ni potrebno. S ponavljanjem istega ugovora, na katerega v upravnem postopku ni dobila odgovora, pa tožnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
165	UPRS Sodba I U 689/2022-14	28.2.2024	UP00076883	ZUP člen 290, 292, 292/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - rok za izpolnitev obveznosti - izvršba	Sodišče v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan v okviru izvršilnega postopka in v katerem je določena izvršba po drugih osebah, presoja le, ali je organ zavezanca opozoril, da se tako dejanje lahko opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, kar je v obravnavani zadevi izpolnjeno. Edino logično je, da ga organ seznani tudi s tem, po izteku katerega roka lahko pride do takega načina izvršitve. Pri tem pa primernost roka za izpolnitev obveznosti, naveden v obvestilu, ne more biti predmet presoje v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj z obvestilom, ki niti ni obvezen sestavni del sklepa o izvršbi (gre za opozorilo, ki je lahko dano tudi izven sklepa o izvršbi), ni bil ponovno določen. Kot je sodišče že pojasnilo mora namreč zavezanec inšpekcijsko odločbo izpolniti že v roku, ki mu je naložen s to odločbo, zoper njo pa lahko uveljavlja vsa pravna sredstva in v njih nasprotuje (tudi) neprimernosti oziroma nesorazmernosti roka, določenega za (prostovoljno) izpolnitev.
166	UPRS Sodba III U 137/2020-16	28.2.2024	UP00074393	ZUreP-2 člen 217, 217/1, 218, 218/3, 220, 220/2, 221, 221/1. ZUP člen 127, 127/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - javno vodovodno omrežje - uvedba upravnega postopka - neskladnost pravnih predpisov - exceptio illegalis	Podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je v MOK sprejel Občinski svet MOK z Odlokom z dne 14. 11. 2019, ki je v skladu s 26. členom Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju MOK pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok je bil v Uradnem listu RS objavljen 29. 11. 2019, kar pomeni, da je pričel veljati 14. 12. 2019. V obravnavanem primeru je bil postopek za odmero komunalnega prispevka z vlogo tožnika začet v marcu 2020 (6.3. 2020), torej po tem, ko je Odlok stopil v veljavo. Drugi odstavek 127. člena ZUP namreč določa, da je upravni postopek na zahtevo stranke uveden z dnem vložitve zahteve stranke, če ne gre za primer iz 129. člena ZUP, kar pomeni, da je toženka pravilno odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki je stopil v veljavo 14. 12. 2019. Ta Odlok je bil v času vložitve zahteve tožnika (marec 2020) tudi edina zakonita in veljavna podlaga za odmero komunalnega prispevka za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje v MOK.<br/><br/>Pri sprejemanju občinskih aktov, kolikor njihova vsebina ni izrecno vezana na zakonsko ureditev, gre za izvirno normodajno pristojnost s področja lokalne samouprave, ki ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, temveč kvečjemu predmet nadzora državnih organov (prim. 64. člen Zakona o državni upravi, v nadaljevanju ZDU-1 in 88. ter 88.a člen Zakona o lokalni samoupravi, v nadaljevanju ZLS). Nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti namreč opravljajo ministrstva, vsako na svojem področju, in sicer pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti (prvi odstavek 64. člena ZDU-1). Temu sorodno določilo je tudi v 88. a členu ZLS, ki določa da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju.
167	UPRS Sodba I U 230/2022-44	27.2.2024	UP00078116	ZUreP-2 člen 192, 192/,2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	razlastitev - javna korist - test sorazmernosti - neobrazložena odločba	Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožničino nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožničino lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
168	UPRS Sodba IV U 99/2021-33	23.2.2024	UP00080840	ZEKom-1 člen 16, 20, 20/7, 21, 22, 23, 238. ZUreP-2 člen 3, 3/5, 193, 193/1, 193/1-1, 194, 194/5, 209.	ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje pravnih prednikov - izgradnja objekta gospodarske javne infrastrukture - stranka v postopku	Tožniku je bilo stanje nepremičnine vseskozi znano, prav tako mu je bilo znano, da na zemljišču stoji komunikacijski objekt ter da je za potrebe komunikacijskega objekta predlagan in uveden postopek omejitve lastninske pravice v javno korist ter da je bil v postopek tudi vključen kot stranka postopka (tako kot pooblaščenec kot imetnik stvarne pravice). Tožnikove navedbe, da so bile njegove procesne pravice kršene in da bi bilo potrebno postopek ustaviti ter ga začeti na novo zoper njega kot novega lastnika nepremičnine s predložitvijo nove ponudbe za sklenitev pogodbe so napačne. Ob dejstvu, da je tožnik vseskozi aktivno sodeloval v psotopku in je bil seznanjen s potekom razlastivenega postopka, se v konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in z odločbo državnega organa ustanovljene stvarne služnosti, ne more sklicevati, da mu stanje nepremičnin ni bilo poznano in da ne bi smel trpeti škodljivih posledic.
169	UPRS Sodba I U 1856/2021-47	22.2.2024	UP00078203	GZ člen 36, 36/2. ZUP člen 142, 142/1.	gradbeno dovoljenje - priznanje statusa stranskega udeleženca - izboljšanje pravnega položaja - stroški upravnega postopka	Sodišče sodi, da zaradi pravnomočno končanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja (v katerega si prizadeva vstopiti tožnik) tudi morebitna ugodila sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, na pravni položaj tožnika ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je namreč mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (158. člen Ustave). Zakon pa omogoča poseg v pravnomočno urejena razmerja na področju upravnega prava le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP (in pod pogoji iz tega zakona), ne pa preko upravnega spora.
170	UPRS Sodba in sklep III U 149/2020-12	21.2.2024	UP00076731	ZGO-1 člen 66. ZUN člen 25, 26, 40, 46.	gradbeno dovoljenje - novogradnja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - razlaga zakonskih določb - jezikovna razlaga - zmotna uporaba materialnega prava	Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšen način je toženka določila obseg funkcionalnega zemljišča na obravnavanih parcelah. Iz izračunov v izpodbijani odločbi je sicer mogoče razumeti, da je kot funkcionalno zemljišče obravnavala celotno površino zemljiških parcel, brez površine predvidenega stavbišča objektov. Vendar razlogov za določitev takega obsega funkcionalnega zemljišča na opisani način ni pojasnila in se zato sodišče do tega ne more z gotovostjo opredeliti. Ker toženka načina določitve obsega funkcionalnega zemljišča ni pojasnila, ni mogoče nedvoumno ugotoviti niti, da je obseg funkcionalnega zemljišča razumela in določila na način, kot ga za je odmero funkcionalnih zemljišč predvidel 46. člen ZUN - torej (le) kot zemljišče, ki je potrebno za redno rabo objektov.<br/><br/>Sodišče ugotavlja, da določbe šeste alineje drugega odstavka 16. člena PUP ni mogoče razlagati zgolj jezikovno, tako kot je to storila tožena stranka, pač pa bi morala za njeno (pravilno) uporabo pri pojasnilu pojma "funkcionalno zemljišče" (in pojma "pripadajoče funkcionalno zemljišče", ki ga pozna PUP) obenem upoštevati tudi druge določbe PUP in glede na umestitev te določbe v PUP presojati, kaj je funkcionalno zemljišče v konkretnem primeru. Poleg tega bi morala pri opiranju razlage te določbe na 46. člen ZUN upoštevati, da gre za določbo, ki je (bila) namenjena izvedbi parcelacije in ne za določbo, s katero bi bilo mogoče tolmačiti določbe prostorskih izvedbenih aktov, ki jih urejajo druge določbe tega zakona. Nenazadnje bi morala toženka določbo šestega odstavka 16. člena PUP razlagati tudi ob upoštevanju njenega namena, predvsem pa bi morala ob upoštevanju razvoja prostorskega načrtovanja skozi čas (zlasti dejstva, da pojma "funkcionalno zemljišče" v času njenega odločanja zakonodaja ni več poznala), temu pojmu nameniti vsebino, ki bo temeljila na sedaj veljavni zakonodaji s področja umeščanja objektov v prostor.
171	UPRS Sodba I U 1610/2021-30	20.2.2024	UP00081171	GZ člen 36, 36/2. ZUP člen 43.	gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - stranski udeleženec - vplivi na sosednje nepremičnine - emisije	Za priznanje položaja stranskega udeleženca na podlagi druge alineje drugega odstavka 36. člena GZ je relevantno zgolj to, ali zemljišče meji na nepremičnine, na katerih je predvidena gradnja, ne pa tudi razdalja med njimi.
172	UPRS Sodba III U 188/2020-9	16.2.2024	UP00077832	ZGO-1 člen 218. ZUP člen 214, 214/1.	stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - obrazloženost odločbe	Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 80/2020 z dne 16. 9. 2020 (9. točka obrazložitve) pojasnilo, da ne glede na to, da je že v postopku ugotavljanja za odmero NUSZ potrebnih podatkov na občini predvideno sodelovanje davčnega zavezanca, se ta postopek ne zaključi z upravnim aktom (občine), temveč se o tem, kdo je zavezanec za plačilo NUSZ in v kakšni višini, odloči šele z odmerno odločbo davčnega organa, izdano na podlagi ZDavP-2. To pomeni, da je davčni organ tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Tudi dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu za potrebe odmere NUSZ, so torej predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odmerno odločbo toženke.
173	UPRS Sodba I U 725/2022-28	14.2.2024	UP00078507	GZ člen 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-4.	gradbeno dovoljenje - komunalni priključki	Peti odstavek 39. člena GZ določa, da mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za trditve predložiti dokaze, tožnika pa dokazil, da naj bi bila cesta na najožjem delu ožja od 2,98 m nista predložila in niti zatrjevala.
174	UPRS Sodba in sklep II U 270/2021-27	13.2.2024	UP00080870	GZ člen 3, 3/1, 3/1-17, 3/1-18, 3/1-19, 45, 66.	ukrep gradbenega inšpektorja - dejansko stanje - gradbeno dovoljenje - nelegalen objekt - kršitev določb postopka - pravica do izjave - tožbena novota	Pogoj za obravnavanje objekta kot neskladne gradnje je možnost njegove uskladitve z gradbenim dovoljenjem (oziroma obratno). Če ta pogoj ni izpolnjen, kar pomeni, da legalnega stanja - torej usklajenosti gradbenega dovoljenja in objekta - ni mogoče doseči, gre za objekt, ki sploh ni bil predmet gradbenega dovoljenja, torej za nelegalno gradnjo.
175	UPRS Sodba I U 637/2021-15	12.2.2024	UP00074781	GZ člen 106, 106/1, 106/2, 106/3.	inšpekcijski postopek - postopek izvršbe - pravna podlaga	Tožnica sicer pravilno navaja, da sta po gramatikalni razlagi inšpekcijski postopek in postopek izvršbe dva različna postopka (drugi in tretji odstavek 106. člena GZ), vendar zmotno meni, da bi morali izvršbo šteti kot nadaljevanje inšpekcijskega postopka, zaradi česar bi bilo potrebno v obeh postopkih odločati po isti pravni podlagi, kar bi v skladu s prvim odstavkom 106. člena GZ1 pomenilo, da bi bilo treba v konkretnem postopku izvršbe uporabiti določbe ZGO-1. Sodišče se s tem ne strinja. Tudi na podlagi teleološke razlage (razlage po namenu pravne norme) in sistematične razlage (ki upošteva sestavo pravnega akta, torej, kako je zakonodajalec oblikoval pravna določila v ožje ali širše enote) inšpekcijskega postopka in postopka izvršbe ni mogoče šteti kot enega postopka. Postopka sta urejena v različnih poglavjih GZ, pri čemer je namen inšpekcijskega postopka nadzorstvo nad izvajanjem in spoštovanjem tega zakona ter z njim povezanih predpisov in izrekanje ukrepov za odpravo nepravilnosti (I. do III. poglavje), medtem ko je namen izvršbe izvršitev inšpekcijskih ukrepov s tam navedenimi načini izvršbe (IV. poglavje) in po postopku, določenem v ZUP - XVII. poglavje.
176	UPRS Sodba I U 462/2022-21	7.2.2024	UP00078184	ZUreP-2 člen 217, 220, 220/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje	Funkcija priključka je torej namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist, kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Komunalna oprema zemljišča (torej javna infrastruktura in ne priključek) ne more ostati v zasebni lasti, saj jo je tudi v primeru komunalnega opremljanja zemljišča na podlagi pogodbe o opremljanju treba prenesti na občino (157. člen ZUreP-2).
177	UPRS Sodba I U 45/2022-18	7.2.2024	UP00077428	ZUreP-2 člen 149, 149/1, 157, 217, 217/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalni prispevek za namen gradnje - priključitev na komunalno opremo	Komunalna oprema je zgrajena in bi bilo treba nanjo zgraditi za priključitev še individualni priključek, kar je obveznost lastnika objekta in ne javnega komunalnega podjetja oziroma občine.<br/><br/>Okoliščina, da je treba priključek speljati po tujih nepremičninah (in da služnost v ta namen ni ustanovljena), ni ovira za plačilo komunalnega prispevka.
178	UPRS Sodba I U 1822/2021-21	6.2.2024	UP00074786	GZ člen 3, 3/1, 3/1-25.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt	Izvedba konstrukcijskih del, to je prizidava sanitarij, gradnja skupne strehe za zaprti del objekta in teraso ter gradnja (vodovodnih in kanalizacijskih) inštalacij, so gradbena dela oziroma gradnja v smislu določb GZ. Končni rezultat teh gradbenih del je objekt s tlorisno površino 77,5 m2 ((8 m x 4 m) + (8 m x 4 m) + (2,7 m x 5 m)), ki očitno presega gabarite, po katerih se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov lahko šteje za enostaven objekt.
179	UPRS Sodba I U 223/2022-17	6.2.2024	UP00077021	GZ člen 116, 116/3. ZUP člen 237, 237/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta - ugotovljeno dejansko stanje	Plačilo komunalnega prispevka s strani njenih pravnih prednikov lahko tožnica dokazuje na druge načine. To je tožnica tudi storila. Navedla je več dejstev in predložila več dokazov, ki vsa po vrsti kažejo na to, da je bil komunalni prispevek v višini, kot izhaja iz pogodbe, v preteklosti že plačan.
180	UPRS Sodba II U 3/2021-12	5.2.2024	UP00076474	GZ člen 114, 115. ZUP člen 147. ZGO člen 197, 198.	gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - legalizacija objekta - predhodno vprašanje	Tožeča stranka je dne 18. 3. 2019 v osnovi vlogi podala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, prizidavo pokritega vhoda v garažo. V vmesnem postopku (v postopku faze izdaje tovrstnega gradbenega dovoljenja) se je namreč izkazalo, da tovrstna izdaja gradbenega dovoljenja ni mogoča, saj je glede na zapisnik potrebna legalizacija celotnega objekta in je bila 15. 7. 2019 tožnica iz tega razloga pravilno pozvana k dopolnitvi/popravi vloge na način, da poda vlogo na ustreznem obrazcu "Zahteva za legalizacijo objekta" skladno s 114. členom GZ, in da predloži dokumentacijo za legalizacijo, izdelano na podlagi 115. člena GZ.