št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
121	UPRS Sodba I U 230/2022-44	27.2.2024	UP00078116	ZUreP-2 člen 192, 192/,2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	razlastitev - javna korist - test sorazmernosti - neobrazložena odločba	Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožničino nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožničino lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
122	UPRS Sodba IV U 99/2021-33	23.2.2024	UP00080840	ZEKom-1 člen 16, 20, 20/7, 21, 22, 23, 238. ZUreP-2 člen 3, 3/5, 193, 193/1, 193/1-1, 194, 194/5, 209.	ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje pravnih prednikov - izgradnja objekta gospodarske javne infrastrukture - stranka v postopku	Tožniku je bilo stanje nepremičnine vseskozi znano, prav tako mu je bilo znano, da na zemljišču stoji komunikacijski objekt ter da je za potrebe komunikacijskega objekta predlagan in uveden postopek omejitve lastninske pravice v javno korist ter da je bil v postopek tudi vključen kot stranka postopka (tako kot pooblaščenec kot imetnik stvarne pravice). Tožnikove navedbe, da so bile njegove procesne pravice kršene in da bi bilo potrebno postopek ustaviti ter ga začeti na novo zoper njega kot novega lastnika nepremičnine s predložitvijo nove ponudbe za sklenitev pogodbe so napačne. Ob dejstvu, da je tožnik vseskozi aktivno sodeloval v psotopku in je bil seznanjen s potekom razlastivenega postopka, se v konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in z odločbo državnega organa ustanovljene stvarne služnosti, ne more sklicevati, da mu stanje nepremičnin ni bilo poznano in da ne bi smel trpeti škodljivih posledic.
123	UPRS Sodba I U 1856/2021-47	22.2.2024	UP00078203	GZ člen 36, 36/2. ZUP člen 142, 142/1.	gradbeno dovoljenje - priznanje statusa stranskega udeleženca - izboljšanje pravnega položaja - stroški upravnega postopka	Sodišče sodi, da zaradi pravnomočno končanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja (v katerega si prizadeva vstopiti tožnik) tudi morebitna ugodila sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, na pravni položaj tožnika ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je namreč mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (158. člen Ustave). Zakon pa omogoča poseg v pravnomočno urejena razmerja na področju upravnega prava le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP (in pod pogoji iz tega zakona), ne pa preko upravnega spora.
124	UPRS Sodba in sklep III U 149/2020-12	21.2.2024	UP00076731	ZGO-1 člen 66. ZUN člen 25, 26, 40, 46.	gradbeno dovoljenje - novogradnja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - razlaga zakonskih določb - jezikovna razlaga - zmotna uporaba materialnega prava	Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšen način je toženka določila obseg funkcionalnega zemljišča na obravnavanih parcelah. Iz izračunov v izpodbijani odločbi je sicer mogoče razumeti, da je kot funkcionalno zemljišče obravnavala celotno površino zemljiških parcel, brez površine predvidenega stavbišča objektov. Vendar razlogov za določitev takega obsega funkcionalnega zemljišča na opisani način ni pojasnila in se zato sodišče do tega ne more z gotovostjo opredeliti. Ker toženka načina določitve obsega funkcionalnega zemljišča ni pojasnila, ni mogoče nedvoumno ugotoviti niti, da je obseg funkcionalnega zemljišča razumela in določila na način, kot ga za je odmero funkcionalnih zemljišč predvidel 46. člen ZUN - torej (le) kot zemljišče, ki je potrebno za redno rabo objektov.<br/><br/>Sodišče ugotavlja, da določbe šeste alineje drugega odstavka 16. člena PUP ni mogoče razlagati zgolj jezikovno, tako kot je to storila tožena stranka, pač pa bi morala za njeno (pravilno) uporabo pri pojasnilu pojma "funkcionalno zemljišče" (in pojma "pripadajoče funkcionalno zemljišče", ki ga pozna PUP) obenem upoštevati tudi druge določbe PUP in glede na umestitev te določbe v PUP presojati, kaj je funkcionalno zemljišče v konkretnem primeru. Poleg tega bi morala pri opiranju razlage te določbe na 46. člen ZUN upoštevati, da gre za določbo, ki je (bila) namenjena izvedbi parcelacije in ne za določbo, s katero bi bilo mogoče tolmačiti določbe prostorskih izvedbenih aktov, ki jih urejajo druge določbe tega zakona. Nenazadnje bi morala toženka določbo šestega odstavka 16. člena PUP razlagati tudi ob upoštevanju njenega namena, predvsem pa bi morala ob upoštevanju razvoja prostorskega načrtovanja skozi čas (zlasti dejstva, da pojma "funkcionalno zemljišče" v času njenega odločanja zakonodaja ni več poznala), temu pojmu nameniti vsebino, ki bo temeljila na sedaj veljavni zakonodaji s področja umeščanja objektov v prostor.
125	UPRS Sodba I U 1610/2021-30	20.2.2024	UP00081171	GZ člen 36, 36/2. ZUP člen 43.	gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - stranski udeleženec - vplivi na sosednje nepremičnine - emisije	Za priznanje položaja stranskega udeleženca na podlagi druge alineje drugega odstavka 36. člena GZ je relevantno zgolj to, ali zemljišče meji na nepremičnine, na katerih je predvidena gradnja, ne pa tudi razdalja med njimi.
126	UPRS Sodba III U 188/2020-9	16.2.2024	UP00077832	ZGO-1 člen 218. ZUP člen 214, 214/1.	stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - obrazloženost odločbe	Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 80/2020 z dne 16. 9. 2020 (9. točka obrazložitve) pojasnilo, da ne glede na to, da je že v postopku ugotavljanja za odmero NUSZ potrebnih podatkov na občini predvideno sodelovanje davčnega zavezanca, se ta postopek ne zaključi z upravnim aktom (občine), temveč se o tem, kdo je zavezanec za plačilo NUSZ in v kakšni višini, odloči šele z odmerno odločbo davčnega organa, izdano na podlagi ZDavP-2. To pomeni, da je davčni organ tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Tudi dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu za potrebe odmere NUSZ, so torej predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odmerno odločbo toženke.
127	UPRS Sodba I U 725/2022-28	14.2.2024	UP00078507	GZ člen 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-4.	gradbeno dovoljenje - komunalni priključki	Peti odstavek 39. člena GZ določa, da mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za trditve predložiti dokaze, tožnika pa dokazil, da naj bi bila cesta na najožjem delu ožja od 2,98 m nista predložila in niti zatrjevala.
128	UPRS Sodba in sklep II U 270/2021-27	13.2.2024	UP00080870	GZ člen 3, 3/1, 3/1-17, 3/1-18, 3/1-19, 45, 66.	ukrep gradbenega inšpektorja - dejansko stanje - gradbeno dovoljenje - nelegalen objekt - kršitev določb postopka - pravica do izjave - tožbena novota	Pogoj za obravnavanje objekta kot neskladne gradnje je možnost njegove uskladitve z gradbenim dovoljenjem (oziroma obratno). Če ta pogoj ni izpolnjen, kar pomeni, da legalnega stanja - torej usklajenosti gradbenega dovoljenja in objekta - ni mogoče doseči, gre za objekt, ki sploh ni bil predmet gradbenega dovoljenja, torej za nelegalno gradnjo.
129	UPRS Sodba I U 637/2021-15	12.2.2024	UP00074781	GZ člen 106, 106/1, 106/2, 106/3.	inšpekcijski postopek - postopek izvršbe - pravna podlaga	Tožnica sicer pravilno navaja, da sta po gramatikalni razlagi inšpekcijski postopek in postopek izvršbe dva različna postopka (drugi in tretji odstavek 106. člena GZ), vendar zmotno meni, da bi morali izvršbo šteti kot nadaljevanje inšpekcijskega postopka, zaradi česar bi bilo potrebno v obeh postopkih odločati po isti pravni podlagi, kar bi v skladu s prvim odstavkom 106. člena GZ1 pomenilo, da bi bilo treba v konkretnem postopku izvršbe uporabiti določbe ZGO-1. Sodišče se s tem ne strinja. Tudi na podlagi teleološke razlage (razlage po namenu pravne norme) in sistematične razlage (ki upošteva sestavo pravnega akta, torej, kako je zakonodajalec oblikoval pravna določila v ožje ali širše enote) inšpekcijskega postopka in postopka izvršbe ni mogoče šteti kot enega postopka. Postopka sta urejena v različnih poglavjih GZ, pri čemer je namen inšpekcijskega postopka nadzorstvo nad izvajanjem in spoštovanjem tega zakona ter z njim povezanih predpisov in izrekanje ukrepov za odpravo nepravilnosti (I. do III. poglavje), medtem ko je namen izvršbe izvršitev inšpekcijskih ukrepov s tam navedenimi načini izvršbe (IV. poglavje) in po postopku, določenem v ZUP - XVII. poglavje.
130	UPRS Sodba I U 462/2022-21	7.2.2024	UP00078184	ZUreP-2 člen 217, 220, 220/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje	Funkcija priključka je torej namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist, kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Komunalna oprema zemljišča (torej javna infrastruktura in ne priključek) ne more ostati v zasebni lasti, saj jo je tudi v primeru komunalnega opremljanja zemljišča na podlagi pogodbe o opremljanju treba prenesti na občino (157. člen ZUreP-2).
131	UPRS Sodba I U 45/2022-18	7.2.2024	UP00077428	ZUreP-2 člen 149, 149/1, 157, 217, 217/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalni prispevek za namen gradnje - priključitev na komunalno opremo	Komunalna oprema je zgrajena in bi bilo treba nanjo zgraditi za priključitev še individualni priključek, kar je obveznost lastnika objekta in ne javnega komunalnega podjetja oziroma občine.<br/><br/>Okoliščina, da je treba priključek speljati po tujih nepremičninah (in da služnost v ta namen ni ustanovljena), ni ovira za plačilo komunalnega prispevka.
132	UPRS Sodba I U 1822/2021-21	6.2.2024	UP00074786	GZ člen 3, 3/1, 3/1-25.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt	Izvedba konstrukcijskih del, to je prizidava sanitarij, gradnja skupne strehe za zaprti del objekta in teraso ter gradnja (vodovodnih in kanalizacijskih) inštalacij, so gradbena dela oziroma gradnja v smislu določb GZ. Končni rezultat teh gradbenih del je objekt s tlorisno površino 77,5 m2 ((8 m x 4 m) + (8 m x 4 m) + (2,7 m x 5 m)), ki očitno presega gabarite, po katerih se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov lahko šteje za enostaven objekt.
133	UPRS Sodba I U 223/2022-17	6.2.2024	UP00077021	GZ člen 116, 116/3. ZUP člen 237, 237/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta - ugotovljeno dejansko stanje	Plačilo komunalnega prispevka s strani njenih pravnih prednikov lahko tožnica dokazuje na druge načine. To je tožnica tudi storila. Navedla je več dejstev in predložila več dokazov, ki vsa po vrsti kažejo na to, da je bil komunalni prispevek v višini, kot izhaja iz pogodbe, v preteklosti že plačan.
134	UPRS Sklep in sodba IV U 144/2021-16	30.1.2024	UP00080767	GZ člen 55. ZUS-1 člen 24, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZUP člen 230, 230/2, 240.	gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku - stranski udeleženec - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za vročitev odločbe - zavrženje pritožbe	O vprašanju, ali ima oseba pravico udeleževati se (tujega) postopka in posledično vlagati pravna sredstva zoper meritorno odločitev, mora biti odločeno v času trajanja tega postopka. Samo tako je tej osebi zagotovljena pravica do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva zoper izdani upravni akt. ZUS-1 namreč nima posebnih določb, ki bi stranskemu udeležencu omogočale naknadno vložitev tožbe zoper vsebinsko odločitev upravnega organa. Ker tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, sodišče zaključuje, da ne more biti stranka v obravnavanem upravnem sporu, zato je njegovo tožbo zavrglo.
135	UPRS Sodba I U 1048/2021-18	29.1.2024	UP00074785	ZUP člen 290, 290/2. ZGO-1 člen 147, 156a, 156a/1.	inšpekcijski ukrep - izpodbijan sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - instrukcijski rok - pravica do spoštovanja doma - odlog izvršbe	Sklep o izvršbi ne vsebuje inšpekcijskega ukrepa in njegove presoje. V tem pogledu so vse tožbene navedbe, ki merijo na pravilnost izreka inšpekcijskega ukrepa, to je odstranitve nelegalne gradnje, neosnovane.<br/><br/>Dejstvo, da je inšpektorica po devetih letih izdala sklep o dovolitvi izvršbe ne igra nobene vloge v smislu njegove pravilnosti in zakonitosti. Drži, da bi to morala storiti brez odlašanja, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je odločba postala izvršljiva (drugi odstavek 290. člena ZUP in 147. člen ZGO-1). Toda tožeča stranka je prezrla, da ZUP nadaljuje, da zamuda tega roka ne izključuje obveznosti njegove izdaje.<br/><br/>Tožeča stranka (kot inšpekcijski zavezanec) s tožbo zoper sklep o izvršbi v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To lahko doseže z odlogom izvršbe (prva alineja prvega odstavka 156.a člena ZGO-1). V okviru slednjega je, v primeru njegove zavrnitve, Ustavno sodišče Republike Slovenije predvidelo sodno presojo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
136	UPRS Sodba I U 1334/2021-22	26.1.2024	UP00074788	ZUP člen 238, 238/3. ZGO-1 člen 2, 3, 3/1, 152.	upravni postopek - opustitev dolžne skrbnosti - inšpekcijski zavezanec - pravno nasledstvo - prenos lastninske pravice - pravica do spoštovanja doma - nelegalna gradnja	Tožeča stranka v inšpekcijskem nadzoru ni izrazila dileme o tem, kdo je investitor v tem postopku. To vprašanje je načela šele v pritožbi zoper izpodbijano določbo. S tega vidika je njeno navajanje prepozno (tretji odstavek 238. člena ZUP). To dejstvo je imela dolžnost zatrjevati že v upravnem postopku, tako pisno, kot ustno najmanj na obravnavi 25. 3. 2015. Njeno kasnejše pojasnilo, na glavni obravnavi, da ni imela informacij in da se ni ukvarjala z legalizacijo dokler ni postala lastnica, pa ni upravičen razlog. Gre za podatke iz njenega vplivnega območja; z njimi bi morala biti seznanjena. V tem pogledu je opustila dolžno skrbnost.<br/><br/>Sicer pa je navedla, da je bil dejanski investitor njen pokojni oče. To pomeni, da je (ob uvedbi inšpekcijskega postopka in sedaj) investitor v pomenu ZGO-1 tožeča stranka. Pravilo 152. člena ZGO-1 ne vsebuje opredelitve, kdo je inšpekcijski zavezanec za ustavitev gradnje, njeno odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja. Praviloma je to pravna ali fizična oseba, ki je naročila ali sama izvedla gradnjo (4.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Toda pravice in obveznosti, ki izvirajo iz investitorjevega (v pričujoči zadevi očetovega) položaja, je s prenosom lastninske pravice na stavbi, prevzela tožeča stranka.<br/><br/>Inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom, ne more priti do vsebinske presoje (sorazmernosti) posega v pravico do spoštovanja doma.
137	UPRS Sodba I U 1910/2021-	12.1.2024	UP00076368	ZGO-1 člen 218. ZSZ člen 60, 60/2.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče	Za opredelitev zemljišča kot zazidanega stavbnega zemljišča je bistveno, ali se na zemljišču opravlja poslovna dejavnost zavezanca, kakršno primeroma našteva citirano določilo. Pri razlagi, kdaj se na površini zemljišča opravlja poslovna dejavnost, je treba upoštevati tudi določbo 218. člena ZGO-1, saj ta določa, da se določbe prve alineje prvega odstavka 56. člena ZSZ uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona, saj je bil to (dokler je veljal) kasnejši zakon kot ZSZ/84.<br/><br/>Ko obveznost plačila NUSZ neposredno bremeni najemnike, je treba upoštevati tudi, da je v nekaterih stavbah več stanovanj oziroma več poslovnih prostorov, ki jih lastnik ali lastniki oddajajo različnim najemnikom, pri čemer vsi najemniki uporabljajo isto funkcionalno zemljišče objekta, bodisi za dostop, bodisi za manipulacijo oziroma za druge namene, za katere se funkcionalno zemljišče uporablja. Če je temu tako, plačila NUSZ ni mogoče naložiti le enemu, ampak v ustreznem deležu vsem, ki ga (na podlagi najema) uporabljajo, oziroma lastniku nepremičnine.<br/><br/>Zavezanec lahko dokazuje, da so dejstva, ki jih organu sporoči občina, napačna in jih mora organ presoditi po načelu proste presoje dokazov. Toženka zato na površino zazidanega stavbnega zemljišča, kot jo je sporočila občina, ni bila vezana.
138	UPRS Sodba II U 169/2021-12	10.1.2024	UP00077510	ZEN člen 48, 83.	kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje parcelacije	Zemljiškoknjižni lastniki nepremičnine morajo v postopku aktivno sodelovati in izraziti soglasje na obravnavi, ki jo vodi geodet.
139	UPRS Sklep I U 1849/2023-5	9.1.2024	UP00074893	ZUS-1 člen 32, 32/2.	ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda	Težko popravljivo škodo tožeča stranka utemeljuje z navedbami, da gre za objekt, ki stoji že od leta 2001 v nespremenjeni obliki, da je sprožen postopek za legalizacijo objekta, da bi odstranitev objekta po drugi osebi pred odločitvijo v upravnem sporu tožeči stranki povzročilo škodo v ocenjeni vrednosti novega nadstreška, ki bi ga morala še enkrat zgraditi, to je v višini cca. 40.000,00 EUR, in škodo v višini stroškov odstranitve nadstreška po II. osebi, ki jih bo inšpekcijski organ naložil v plačilo tožniku. Tožeča stranka je starejši občan, upokojenec, ki mesečno prejema 953,58 EUR pokojnine, kar dokazuje s kopijami mesečnih nakazil pokojnine. Pred časom je doživel tudi hudo srčno kap. To pomeni, da nadstreška ne bo mogel postaviti sam, oziroma pomagati pri delih, da bi zmanjšal stroške postavitve novega nadstreška, del pa glede na višino svoje pokojnine tudi ne bo mogel naročiti. Navedeno bi pomenilo trajno izgubo nadstrešnice, kjer parkira vozilo, kar v situaciji neurij in toč, ki niso več neobičajni vremenski pojavi, predstavlja tudi varovanje njegovega premoženja pred temi vremenskimi vplivi. Teh trditev toženka ne prereka, zato jih sodišče mora šteti za resnične. Sodišče na njihovi podlagi sodi, da bi odstranitev nadstreška pred sodno presojo zakonitosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa in pred končanjem postopka legalizacije istega objekta za tožečo stranko pomenila težko popravljivo škodo. Sodišče je pri tej presoji, to je obstoja težko popravljive škode, zlasti upoštevalo, da gre za objekt, ki stoji že od leta 2001 in ga tožeča stranka uporablja v povezavi s stanovanjem za vsakdanja opravila, torej za objekt, ki je neposredno povezan s funkcijo prebivanja tožeče stranke in zakonske partnerke tožnika, in da je v nespremenjeni obliki že 23 let. Zato je že po naravi stvari razumljivo, da bo z njegovo odstranitvijo nastala škoda, ki je težko popravljiva.
140	UPRS Sodba IV U 129/2020-23	8.1.2024	UP00079278	GZ člen 106, 106/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zavrnitev tožbe	Dovoljenost gradnje je potrebno presojati po materialnih predpisih, veljavnih v času gradnje (posega), kot tudi po predpisih, veljavnih v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa (če bi bili ti milejši). Če je gradnja skladna s predpisi, veljavnimi v času gradnje, kasnejše spremembe predpisov ne smejo vplivati na dopustnost gradnje.