št. |
Opravilna št. |
Datum odločbe |
Oznaka |
Pravna podlaga |
Institut |
Jedro |
101
|
UPRS Sodba I U 1450/2021-32
|
26.3.2024
|
UP00079665
|
GZ člen 47, 47/2. ZUP člen 9, 265, 267, 267/1.
|
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - položaj stranke v postopku - načelo zaslišanja strank
|
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je obravnavanje njegovega predloga za obnovo postopka nedvomno preseglo predhodni preizkus predloga, kot to določa zakon. Drugostopenjski organ je namreč pri obravnavi tožnikovega predloga (poleg predloga tožnika s predloženim strokovnim mnenjem, kar je mogel in moral obravnavati) upošteval še odgovor stranke z interesom (tj. investitorja, ki ga je v postopek obravnave predloga za obnovo postopka pritegnil prvostopenjski organ) in vse ostale vloge z priloženimi listinami, ki jih je stranka z interesom predložila na poziv prvostopenjskega organa, ter, upoštevajoč rezultat obravnave vseh pridobljenih vlog ter listin, odločil na način, da je zavrnil pritožbo tožnika in s tem pustil odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka v veljavi. S tem pa so bila pravila postopka nedvomno kršena, saj bi bilo treba v tem primeru na tak način obravnavan predlog za obnovo postopka zavrniti in ne zavreči
|
102
|
UPRS Sodba in sklep I U 349/2023-36
|
25.3.2024
|
UP00079655
|
GZ člen 35, 35/3. ZUS-1 člen 2.
|
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
|
Odločanje o izdaji soglasja iz tretjega odstavka 35. člena GZ predstavlja odločitev o materialnopravno določeni pravici, ki je utemeljena na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu, in s čimer se posega v pravni položaj posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem sporu. Gre torej za upravni akt, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Glede na navedeno sodišče tožbo, ki se nanaša na izpodbijano odločbo v delu o zavrnitvi izdaje soglasja za izgradnjo podzemnih infrastrukturnih objektov v cestnem telesu javne ceste in za izgradnjo cestnega priključka za priključitev načrtovanih stavb na občinsko javno cesto, obravnava vsebinsko. Prvostopenjski organ (kot tudi ne drugostopenjski organ) se ni opredelil do tožničine zahteve na podlagi tretjega odstavka 35. člena GZ, torej, ali sme tožnica zaradi gradnje priključka na javno cesto in zaradi gradnje podzemnih infrastrukturnih objektov v cestnem telesu javne ceste (fizično) poseči v javno cesto. Po oceni sodišča namreč oba posega nedvomno terjata poseg vanjo, upravljavec te javne občinske ceste pa je po 11. členu v zvezi s 13. členom Odloka upravni organ, tj. Občina Log - Dragomer, ki je v zadevi tudi že odločal/a.
|
103
|
UPRS Sodba I U 576/2022-25
|
25.3.2024
|
UP00079661
|
ZUreP-2 člen 199, 199/4.
|
razlastitev - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - zahteva za razlastitev - ponudba za odkup nepremičnin
|
Po četrtem odstavku 199. člena ZUreP-2 razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Situacije, ko je občina na tujem zemljišču zgradila cesto (in jo kategorizirala kot javno), ne da bi zemljišče odkupila ali ga razlastila (in torej ne da bi imela za to pravico), so v nasprotju z zakonom in Ustavo.
|
104
|
UPRS Sodba IV U 189/2021-22
|
25.3.2024
|
UP00082903
|
GZ člen 43, 43/1. GZ-1 člen 128, 128/1. ZUreP-2 člen 106, 106/2, 116, 116/5, 267, 267/3, 267/4. ZUP člen 6.
|
gradbeno dovoljenje - prenehanje veljavnosti - razveljavljen ali odpravljen predpis - ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov - obrazložitev - načelo zakonitosti - javni interes - občinski prostorski akti - razveljavitev dela PUP-a
|
Prenehanje veljavnosti predpisa pomeni, da ta v pravnem redu ne more več ustvarjati pravnih posledic. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je bil predpis, ki je uveljavil njegovo prenehanje, naknadno razveljavljen. Razveljavitev oziroma prenehanje veljave pravnega akta učinkuje za naprej (ex nunc). Tako navedeni prostorski ureditveni pogoji (PUP) ne morejo biti podlaga za izdajo predlaganega gradbenega dovoljenja.
|
105
|
UPRS Sodba III U 239/2020-16
|
20.3.2024
|
UP00077843
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152, 153.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - nelegalna gradnja
|
Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta ima namreč za cilj vzpostavitev zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti taka uskladitev dejansko mogoča. Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za neskladno gradnjo, pač pa za nelegalno zgrajen objekt in lahko zato inšpektor izreče ukrepe po 152. členu ZGO-1.
|
106
|
UPRS Sodba I U 275/2022-47
|
20.3.2024
|
UP00078115
|
ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
|
razlastitev - javna korist - namen razlastitve - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
|
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožnikovo nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
|
107
|
UPRS Sodba III U 200/2020-16
|
20.3.2024
|
UP00077130
|
GZ člen 117.
|
legalizacija - legalizacija objekta - legalizacija že zgrajenega objekta - objekt daljšega obstoja - dejansko stanje - dejansko stanje v naravi
|
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za legalizacijo objekta daljšega obstoja ni ključna projektna dokumentacija, pač pa dejansko stanje v naravi, kar pomeni, da je dopustno legalizirati le tiste objekte, ki imajo v bistvenem enake dimenzije in bistveno enako namembnost, kot so jo imeli na dan 1. 1. 1998.
|
108
|
UPRS Sodba I U 283/2021-22
|
19.3.2024
|
UP00079668
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1-1-5, 152.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - reklamni pano
|
S posegom v stebre, podporne zavetrne cevi in jeklenice bi bilo poseženo v samo bistvo tega enostranskega oglaševalskega panoja. Tožbeni ugovor, da sporni pano ni objekt v smislu 1. točke prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ker ni povezan s tlemi, je zato neutemeljen.
|
109
|
UPRS Sodba I U 1150/2021-30
|
19.3.2024
|
UP00079276
|
ZUreP-2 člen 225, 225/1.
|
komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - upravičenci do vračila
|
Po prvem odstavku 225. člena ZUreP-2 vračilo komunalnega prispevka lahko uveljavlja udeleženec pri graditvi objekta, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. To pa tožnik, ki je zgolj postal lastnik nepremičnin, za gradnjo na katerih je bilo investitorju A., d.o.o. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) izdano gradbeno dovoljenje za skladiščno poslovni objekt. Glede na to sodišče pritrjuje organu, da je tožnikov zahtevek za vračilo komunalnega prispevka utemeljeno zavrnil.
|
110
|
UPRS Sodba I U 622/2022-21
|
7.3.2024
|
UP00078511
|
GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 82, 82/1.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski postopek - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta
|
Sodišče pritrjuje stališču upravnih organov, da pričetek legalizacije nelegalnega objekta ne predstavlja okoliščine, ki bi bila relevantna z vidika izdaje izpodbijane odločbe in presoje njene zakonitosti. Za odločitev v zadevi je namreč bistveno zgolj, da tožnik pred začetkom gradnje spornih objektov in v času izdaje izpodbijane odločbe za izvedeni poseg ni imel ustreznega dovoljenja; zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa se namreč presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe.
|
111
|
UPRS Sodba I U 697/2022-26
|
7.3.2024
|
UP00078510
|
GZ člen 82, 82/1.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec
|
Pričetek legalizacije nelegalnega objekta ne predstavlja okoliščine, ki bi bila relevantna z vidika izdaje izpodbijane odločbe in presoje njene zakonitosti. Za odločitev v zadevi je namreč bistveno zgolj, da tožnik pred začetkom gradnje spornega objekta in v času izdaje izpodbijane odločbe za izvedeni poseg ni imel ustreznega dovoljenja; zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa se namreč presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe.
|
112
|
UPRS Sodba I U 574/2022-23
|
6.3.2024
|
UP00079569
|
ZUreP-2 člen 193, 199, 199/1, 199/4.
|
razlastitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna cesta
|
Razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ko ima razlastitveni zavezanec zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični dejansko (že) omejeno, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Če do tega ne pride v roku 30 dni od poziva, lahko vloži zahtevo za razlastitev.
|
113
|
UPRS Sodba III U 180/2019-56
|
6.3.2024
|
UP00077134
|
GZ člen 36, 36/1, 36/2, 36/3, 37, 37/1. ZUP člen 134, 265.
|
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - predlog za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec
|
Lastniku zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, položaja stranskega udeleženca ne daje že samo dejstvo lastništva sosednjega zemljišča, temveč mora upravni organ v zvezi z vprašanjem, ali bi ta oseba morala biti udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, presoditi, ali mejaš izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku.
|
114
|
UPRS Sodba II U 135/2021-23
|
6.3.2024
|
UP00076565
|
ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 195, 195/2, 199, 199/4, 209, 209/1, 209/3. ZJC-B člen 19, 19/1. ZCes-1 člen 3, 3/2.
|
razlastitev - razlastitveni postopek - ugasnitev in izbris hipoteke - razlastitveni zavezanec - razlastitveni upravičenec - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - hipoteka - stroški stranke z interesom
|
Razlastitev je pojmovno vezana na odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini z namenom zasledovanja javne koristi, pri čemer pa v obravnavani zadevi ni sporno, da tožeča stranka nima v lasti nepremičnin, ki so predmet razlastitve, zato skladno z drugim odstavkom 195. člena ZUreP-2 ni razlastitveni zavezanec. Posledično tožeča stranka tudi ne more biti razlastitveni zavezanec v smislu določbe četrtega odstavka 199. člena ZUreP-2, na podlagi katere je utemeljevala svoj zahtevek.
|
115
|
UPRS Sodba I U 575/2022-25
|
5.3.2024
|
UP00080573
|
ZUreP-2 člen 199, 199/4.
|
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka
|
Sodišče se strinja s toženko, da po citirani določbi četrtega odstavka 199. člena ZUreP-2 razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja.
|
116
|
UPRS Sodba I U 1492/2021-32
|
1.3.2024
|
UP00074757
|
ZGO-1 člen 4, 4/5.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sprememba namembnosti
|
Zaključek Inšpektorice, da je prišlo do spremembe namembnosti športnega objekta, za katero tožeča stranka ni imela gradbenega dovoljena, je na mestu. Obstoječe gradbeno dovoljenje je bilo dano za zimsko kopališče (športna dvorana), in ne za stavbo za kulturo in razvedrilo. Ne gre prezreti, da je za spremembo namembnosti v objekt za kulturo in razvedrilo vedno nujno gradbeno dovoljenje (druga alineja petega odstavka 4. člena ZGO-1).
|
117
|
UPRS Sodba I U 1392/2021-21
|
1.3.2024
|
UP00078208
|
GZ člen 79, 79/1.
|
ukrep občinskega inšpektorja - enostaven objekt - inšpekcijski zavezanec - investitor
|
Organ bi moral za pravilno uporabo prvega odstavka 79. člena GZ ugotavljati, kdo so investitorji gradenj in lastniki predmetov, teh pa prvostopenjski organ ni ugotavljal, niti iz dokumentov spisa ne izhaja, da bi tožnika pozval, da jih razkrije. Namreč prvi odstavek 79. člena GZ kot inšpekcijskega zavezanca primarno določa investitorja, šele če je ta neznan, pa se za inšpekcijskega zavezanca šteje lastnik zemljišča. Prvostopenjski organ bi lahko v skladu s to določbo kot zavezanca obravnaval tožnika samo v primeru, če investitorjev ne bi mogel ugotoviti.
|
118
|
UPRS Sodba I U 382/2022-7
|
29.2.2024
|
UP00074784
|
GZ člen 5, 5/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - neobrazložena odločba
|
Da je obravnavani objekt vkopan betonski objekt tlorisnih dimenzij cca 10 m x 2 m x 2,5 m za namen zbiranja odpadkov, med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali je treba obravnavani objekt opredeliti kot gradbeni inženirski objekt, kot v svojih odločbah trdi toženka, ali kot drug gradbeni poseg, ekološki otok, s klasifikacijo CC-SI 32110, kot zatrjuje tožnica. Od te opredelitve je namreč odvisno, ali pridejo v poštev splošna merila iz 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, po katerih objekt z globino, ki presega 2 m, kakršno ima obravnavani, ni enostaven objekt, oziroma ali pridejo v skladu s petim odstavkom 4. člena uredbe v poštev posebna merila iz priloge 1, po kateri so ne glede na globino drugi gradbeni posegi - ekološki objekti enostavni objekti.<br/><br/>Na navedeno pravno odločilno vprašanje toženka ni odgovorila, saj ni pojasnila niti, zakaj sploh šteje, da je obravnavani objekt gradbeni inženirski objekt, in to kljub temu, da je tožnica že v upravnem postopku zatrjevala, da gre za ekološki otok, za katerega gradbeno dovoljenje v skladu s prilogo 1 v zvezi s petim odstavkom 4. člena uredbe ni potrebno. S ponavljanjem istega ugovora, na katerega v upravnem postopku ni dobila odgovora, pa tožnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
|
119
|
UPRS Sodba I U 689/2022-14
|
28.2.2024
|
UP00076883
|
ZUP člen 290, 292, 292/1.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - rok za izpolnitev obveznosti - izvršba
|
Sodišče v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan v okviru izvršilnega postopka in v katerem je določena izvršba po drugih osebah, presoja le, ali je organ zavezanca opozoril, da se tako dejanje lahko opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, kar je v obravnavani zadevi izpolnjeno. Edino logično je, da ga organ seznani tudi s tem, po izteku katerega roka lahko pride do takega načina izvršitve. Pri tem pa primernost roka za izpolnitev obveznosti, naveden v obvestilu, ne more biti predmet presoje v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj z obvestilom, ki niti ni obvezen sestavni del sklepa o izvršbi (gre za opozorilo, ki je lahko dano tudi izven sklepa o izvršbi), ni bil ponovno določen. Kot je sodišče že pojasnilo mora namreč zavezanec inšpekcijsko odločbo izpolniti že v roku, ki mu je naložen s to odločbo, zoper njo pa lahko uveljavlja vsa pravna sredstva in v njih nasprotuje (tudi) neprimernosti oziroma nesorazmernosti roka, določenega za (prostovoljno) izpolnitev.
|
120
|
UPRS Sodba III U 137/2020-16
|
28.2.2024
|
UP00074393
|
ZUreP-2 člen 217, 217/1, 218, 218/3, 220, 220/2, 221, 221/1. ZUP člen 127, 127/2.
|
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - javno vodovodno omrežje - uvedba upravnega postopka - neskladnost pravnih predpisov - exceptio illegalis
|
Podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je v MOK sprejel Občinski svet MOK z Odlokom z dne 14. 11. 2019, ki je v skladu s 26. členom Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju MOK pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok je bil v Uradnem listu RS objavljen 29. 11. 2019, kar pomeni, da je pričel veljati 14. 12. 2019. V obravnavanem primeru je bil postopek za odmero komunalnega prispevka z vlogo tožnika začet v marcu 2020 (6.3. 2020), torej po tem, ko je Odlok stopil v veljavo. Drugi odstavek 127. člena ZUP namreč določa, da je upravni postopek na zahtevo stranke uveden z dnem vložitve zahteve stranke, če ne gre za primer iz 129. člena ZUP, kar pomeni, da je toženka pravilno odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki je stopil v veljavo 14. 12. 2019. Ta Odlok je bil v času vložitve zahteve tožnika (marec 2020) tudi edina zakonita in veljavna podlaga za odmero komunalnega prispevka za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje v MOK.<br/><br/>Pri sprejemanju občinskih aktov, kolikor njihova vsebina ni izrecno vezana na zakonsko ureditev, gre za izvirno normodajno pristojnost s področja lokalne samouprave, ki ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, temveč kvečjemu predmet nadzora državnih organov (prim. 64. člen Zakona o državni upravi, v nadaljevanju ZDU-1 in 88. ter 88.a člen Zakona o lokalni samoupravi, v nadaljevanju ZLS). Nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti namreč opravljajo ministrstva, vsako na svojem področju, in sicer pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti (prvi odstavek 64. člena ZDU-1). Temu sorodno določilo je tudi v 88. a členu ZLS, ki določa da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju.
|