št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
81	UPRS Sodba I U 759/2022-14	18.4.2024	UP00079466	GZ člen 1, 1/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča	Tožnica uveljavlja, da je podan abstraktni dejanski stan iz drugega odstavka 1. člena GZ, tj. odvračanje neposredne nevarnosti (plazenje zemljine) in povzročitev nadaljnje škode ob neposredni ogroženosti njenega stanovanjskega objekta s postavitvijo oziroma nadomestitvijo že obstoječega opornega zidu, ki je bil zgrajen ravno iz tega razloga. Sodišče tako sodi, da je ostalo dejansko stanje glede na uporabljeno materialno pravo nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno, kar terja odpravo izpodbijane odločbe že iz tega razloga.
82	UPRS Sodba in sklep IV U 113/2021-35	17.4.2024	UP00082754	ZEN člen 32.	evidentiranje meje - ureditev meje - spor o poteku meje - mejna obravnava - zapisnik	Ker iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja, da so bili lastniki sosednjih zemljišč pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo ter da jim je bila pokazana katastrska meja, da so bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo ter na natančnost uporabljenih podatkov, da jim je bil zapisnik pred zaključkom prebran in da podpis lahko izkazuje le njihovo pristnost, potem je zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravni učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.
83	UPRS Sodba I U 514/2022-45	16.4.2024	UP00078513	ZGO-1 člen 152, 157.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - inšpekcijski zavezanec	V primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu je inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
84	UPRS Sodba I U 766/2022-18	16.4.2024	UP00078638	ZAID člen 6, 7, 27.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - malomarnost - disciplinska sankcija - disciplinska kršitev	Sodišče pritrjuje tožbenim očitkom tožnika, da toženka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev oblike krivde tožnika, ni ustrezno obrazložila. Toženka se glede očitanega ravnanja namreč sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 11. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa nikakršnih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sprejela zaključek, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti. Izpodbijanega sklepa v predstavljenem delu posledično ni mogoče preizkusiti.
85	UPRS Sodba I U 390/2022-18	16.4.2024	UP00078512	GZ člen 82.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja	Za izgradnjo takšnega objekta je predpisano (in je bilo tudi v času izgradnje predpisano) gradbeno dovoljenje. Ker tožnik tega ni pridobil, je po presoji sodišča pravilen in zakonit zaključek upravnih organov, da je predmetni objekt nelegalna gradnja. Ob upoštevanju tega zaključka je pravilno in zakonito tudi ravnanje prvostopenjskega organa, ki je tožniku izrekel inšpekcijske ukrepe, ki so (bili) za primer nelegalnih objektov izrecno predvideni v 82. členu GZ.
86	UPRS Sodba I U 1104/2021-19	15.4.2024	UP00079474	ZGO-1 člen 2, 2-7.1, 2-7.2.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - samostojen objekt - dograditev objekta	Podaljšek balkona ni samostojen objekt, ki se obstoječega objekta samo dotika, in ki bi lahko stal samostojno brez pritrditve s privijačenjem na obstoječi balkon samo na dveh stebrih in ga je potrebno obravnavati kot del stanovanjske stavbe.<br/><br/>Tožnikova gradnja ni "pritlična", ker je izvedena v mansardi, torej pogoja "pritličnosti" ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje pa tudi pogoja "samostojnosti ali prislonjenosti k stavbi", saj je podaljšek balkona privijačen na obstoječ betonski balkon in brez privijačenja ne bi mogel stati.
87	UPRS Sodba I U 942/2021-31	11.4.2024	UP00079536	ZJC-B člen 19, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 192/3, 201.	razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - kategorizacija cest	Za ugotovitev javne koristi po ZJC-B je bistveno, da cesta (pot) res poteka po razlaščenih nepremičninah, kar tožnik ugovarja. Organ dokazov, ki jih je predlagal tožnik za dokazovanje tega dejstva ni izvedel, oprl pa se je na pravnomočno odločbo o dovolitvi parcelacije. Nedvomno je s pravnomočno odločbo o parcelaciji določen obseg predlagane razlastitve, zato je bistveno ali je cesta (pot) res na parcelah, ki so bila z odločbo odmerjena, torej tam poteka in ali je bila v tem obsegu kategorizirana pred uveljavitvijo ZJC-B. V nadaljevanju pa bo moral organ tudi ugotoviti, ali je na parcelah, ki jih razlašča po ZJC-B, ob kategorizaciji potekal cestni promet, na način in po pravni podlagi kot je razloženo v prejšnjih odstavkih. V tem okviru je javna korist kot določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B ostala neugotovljena.<br/><br/>Z odločbo o dovolitvi pripravljalnih del je organ odločil zgolj o dovolitvi pripravljalnih del in posledicah, ki jih s tem v zvezi določa 201. člen ZUreP-2. Zgolj izrek izpodbijane odločbe ima lahko pravne posledice za stranke in edini postane pravnomočen. V odločbi o pripravljalnih delih zavzeta stališča upravnega organa v zvezi s presojo obstoja konkretne javne koristi po 192. členu ZUreP-2 so torej z vidika odločanja o razlastitvi nerelevantna. Tožnikove ugovore, ki se nanašajo na konkretno javno korist (nujnost; sorazmernost; ter da razlastitvena upravičenka razpolaga z drugo nepremičnino - drugi in tretji odstavek 192. člena ZUreP-2) bi organ moral presojati v fazi postopka razlastitve.
88	UPRS Sodba III U 149/2019-14	11.4.2024	UP00077857	ZUP člen 290, 292.	inšpekcijsko nadzorstvo - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe	Sodno varstvo je zoper sklep o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe; ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen; da je bila naložena obveznost že izvršena).<br/><br/>Ustavno sodišče je namreč zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine, pač pa ta nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta, ko pa mora biti inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
89	UPRS Sodba I U 1596/2021-30	10.4.2024	UP00078486	GZ člen 36, 43.	gradbeno dovoljenje - enostanovanjska stavba - lastniki sosednjih nepremičnin - nasprotovanje gradnji - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - oddaljenost zemljišč	V skladu s sodno prakso morajo biti navedbe stranskega udeleženca, s katerim nasprotuje nameravani gradnji, tako natančne, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo konkretno vsebinsko obravnavo. Ali konkretne navedbe ustrezajo temu standardu, mora presoditi pristojni upravni organ v vsakem konkretnem primeru posebej. V tem smislu je treba stališča sodne prakse o tem, da ni dovolj, da stranski udeleženec v okviru nasprotovanja nameravani gradnji zgolj predlaga postavitev ustreznega izvedenca, temveč mora predložiti strokovno mnenje, razumeti v smislu nedovoljenosti informativnih dokazov v postopku dokazovanja. Organ prve stopnje ima prav, ko zaključi, da tožnik zatrjevanih povečanih negativnih vplivov gradnje na njegova zemljišča ni izkazal.
90	UPRS Sodba I U 538/2021-40	10.4.2024	UP00079240	ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.	uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - zloraba pravice - zavajanje - zavajanje ali zloraba postopka - dokazni postopek - gotovost	Za nedovoljeno ravnanje v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je mogoče šteti tudi primer, če stranka zlorabi svoje pravice z namernim zavajanjem uradne osebe, kar pripelje do napačne odločbe. Vendar pa morajo biti dejstva oziroma okoliščine, ki potrjujejo zaključek, da je stranka upravnemu organu dejansko dala neresnične podatke, in to z namenom, da bi organ zavedla, in da je to vodilo do napačne odločitve, v dokaznem postopku nedvomno ugotovljene.
91	UPRS Sodba in sklep I U 1971/2020-13	10.4.2024	UP00079535	ZUP člen 9, 169, 169/1, 171, 171/1.	legalizacija - objekt daljšega obstoja - dokazni predlog - vnaprejšnja dokazna ocena	Prvostopenjski organ je napravil nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je dokazni predlog z zaslišanjem priče A. A. zavrnil, ker je ocenil, da iz nasprotnih dokazov (tj. podatkov, pridobljenih od JZTNP) izhaja nasprotno do tistega, o čemer naj bi priča izpovedala (ta naj bi izpovedala, da je bila objektu namembnost spremenjena že 1994 in 1995 ter ne šele po letu 2000, kar izhaja iz pridobljenih dokazov, ki jih je organu predložil JZTNP).<br/><br/>Pri legalizaciji objekta je treba upoštevati tudi okoljske predpise zaradi spoštovanja ukrepov varovanja okolja in ohranjanja narave
92	UPRS Sodba IV U 29/2022-20	9.4.2024	UP00082883	GZ člen 4. Uredba o razvrščanju objektov (2022) člen 2, 3.	javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - pogoji za dodelitev sredstev - stanovanjska stavba	Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Bistvena je namembnnost, ki izhaja iz gradbenega dovoljenja, zato dejstvo, kakšna je bila dejanska uporaba, ni pravno odločilno. Poleg tega je vsaka drugačna uporaba objekta, ki ni skladna z gradbenim dovoljenjem, nelegalna.
93	UPRS Sklep I U 1243/2021-15	9.4.2024	UP00075672	ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZGO-1 člen 156a.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu	Izpodbijani sklep se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi). O tem je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v inšpekcijski odločbi, tudi ni spremenila.
94	UPRS Sodba I U 1330/2021-27	8.4.2024	UP00079669	ZCes-1 člen 114, 114/1, 114/1-4, 114/1-5. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 193/1, 193/1-1, 194, 194/5.	ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - neustavnost odloka - razlastitev - gospodarska javna infrastruktura	Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentjernej je v delu, v katerem je kot javno cesto kategoriziral nepremičnino v njuni lasti, v nasprotju z Ustavo. Dejstvo o neustavnosti Odloka v delu, ki se nanaša na nepremičnino tožnikov, namreč ni pravno pomembno za presojo v tem primeru. Zakonska ureditev, ki dovoljuje razlastitev zaradi prevzema obstoječe gospodarske javne infrastrukture (drugi odstavek 192. člena, prva alineja prvega odstavka 193. člena, peti odstavek 194. člena ZUreP-2), namreč že sama po sebi predpostavlja, da je tak objekt zgrajen na nepremičnini, ki ni v lasti države ali občine, temveč je v zasebni lasti. Če tak objekt ne bi bil zgrajen na nepremičnini v zasebni lasti, razlastitev ne bi bila potrebna. Izrečen ukrep tako ni nezakonit iz razloga, ker gre za cesto, kategorizirano kot javno cesto z neustavnim Odlokom.
95	UPRS Sodba I U 277/2022-43	4.4.2024	UP00079671	ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 4/1, 4/1-2, 193, 193/1.	razlastitev - razlastitveni namen - javna korist	Upoštevajoč opredelitev družbene infrastrukture v 4. točki prvega odstavka 3. člena ZUreP-2 ter opredelitev javnega interesa v športu v 2. točki prvega odstavka 4. člena in 2. odstavka 5. člena ZŠpo-1, je gradnjo nogometnega igrišča mogoče šteti za dopusten razlastitveni namen v smislu tretje alineje prvega odstavka 193. člena ZUreP-2.<br/><br/>Ker javna korist za gradnjo novega nogometnega igrišča ni konkretizirana, niti pojmovno ni mogoče ugotavljati in preizkusiti, ali je razlastitev tožnika za dosego tega namena sploh nujno potrebna. Pri presoji tega vidika testa sorazmernosti gre namreč za to, da mora upravni organ preizkusiti, ali zasledovane konkretne javne koristi ni mogoče doseči tudi na drug način, to je brez posega v konkretno lastninsko pravico. Te presoje pa ni mogoče opraviti, če javna korist ni konkretizirana, saj ni mogoče preizkusiti, ali ne bi bilo mogoče istega cilja doseči brez posega v konkretno lastninsko pravico.
96	UPRS Sodba in sklep I U 398/2022-21	4.4.2024	UP00079653	GZ člen 93, 93/1, 93/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.	gradbeno dovoljenje - ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - pravni interes	Prepovedi, izrečene v zvezi z določenim objektom, ne predstavljajo ovire v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo ostalih objektov na zemljišču, tudi ne pomožnih objektov kot je oporni zid. Gradbeno dovoljenje investitorju ni bilo izdano, kolikor pa mu je bila zahteva nepravilno zavržena, to ni poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist, saj izpodbijani sklep ne pomeni izdanega gradbenega dovoljenja ter tudi ne dovoljenja za gradnjo.
97	UPRS Sodba III U 54/2021-18	29.3.2024	UP00077137	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - namembnost zemljišča - sprememba prostorskih predpisov	Iz zakona izhaja, da se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotavlja, ali so izpolnjeni v GZ za to predpisani pogoji, in da se takšno dovoljenje izda le, če so ti pogoji izpolnjeni kumulativno. V obravnavanem primeru je sporno, ali je izpolnjen navedeni pogoj skladnosti nameravane gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora.
98	UPRS Sodba II U 311/2021-20	28.3.2024	UP00076543	ZUP člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 43, 235, 235/5, 260, 260-9.	obnova postopka - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - načelo pomoči prava neuki stranki - stranski udeleženec	Upravni organ bi upoštevaje določbo drugega in četrtega odstavka 7. člena ZUP že na vlogo tožnika z dne 7. 10. 2020, ko je opozoril na črno gradnjo in vložil ugovor, moral postopati v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in stranki omogočiti, da lahko uveljavlja svoje pravice in jo poučiti o možnosti pravnih sredstev, ki jih ima na razpolago.
99	UPRS Sodba III U 142/2020-11	28.3.2024	UP00074391	GZ člen 117.	legalizacija - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja	Prvi odstavek 117. člena GZ določa, da se za objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in je, če gre za stavbo, evidentiran v katastru stavb, lahko na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice izda dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Iz razlogov izpodbijane odločbe, kot jih je s svojo obrazložitvijo dopolnil drugostopenjski organ, izhaja, da je bila tožnikova zahteva zavrnjena ob zaključku, da ni izpolnjen pogoj, da gre za pred 1. 1. 1998 zgrajen objekt, ki od tega datuma obstaja v enakem obsegu. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe, kot tudi iz upravnih spisov zadeve namreč izhaja, da je prvostopenjski organ po prejemu tožnikove zahteve s prilogami vpogledal še v evidence oziroma podatke zemljiškega katastra in katastra stavb ter na podlagi katastrskega grafičnega prikaza ugotovil, da tlorisni gabariti obstoječega objekta ne ustrezajo tlorisnim gabaritom objekta, kot je prikazan na aeroposnetku iz leta 1997, saj je razvidno, da je bil obravnavani objekt na vzhodni strani kasneje dozidan. S temi ugotovitvami je prvostopenjski organ zaključil, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 117. člena GZ, da pred 1. 1. 1998 zgrajen objekt od tedaj dalje obstoji v enakem obsegu, je prvostopenjski organ tudi seznanil tožnika z dopisom z dne 11. 2. 2020 in mu dal možnost, da se o njih izjavi. Prvostopenjski organ je torej odločal po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku v smislu določb 145. in 146. člena ZUP.
100	UPRS Sodba I U 1526/2022-36	26.3.2024	UP00079279	ZUS-1 člen 52. GZ člen 43.	gradbeno dovoljenje - projektna dokumentacija - dokazni predlogi - dvom	Ker tožnik v upravnem postopku ni vzpostavil objektivnega dvoma v rešitve projektne dokumentacije z vidika požarne varnosti, so tožnikovi dokazni predlogi za ogled na kraju samem, postavitev izvedenca s področja požarne varnosti in svoje zaslišanje nerelevantni, poleg tega pa je tožnik z dokaznimi predlogi tudi prekludiran, saj jih ni podal že v upravnem postopku, prepoznega uveljavljanja dokaznih predlogov pa tudi ni opravičil.