št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
961	UPRS Sodba I U 2012/2017-10	29.1.2019	UP00026089	ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 75, 75/3, 76, 76/1, 76/2, 77, 77/1, 79, 79/1, 79/3, 79/6, 79/7, 80, 82, 821/1. ZEN člen 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 5/3. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (2013) člen 7, 7/4, 7/5.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - neto tlorisna površina - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - stavbno zemljišče - površina stavbnega zemljišča	Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako vedno in v vseh primerih.<br/><br/>Toženka bi morala v primeru, kot je obravnavani, šteti, da parcela objekta ni določena, v takem primeru pa jo je po tretjem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica treba določiti na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. Če tudi to ni mogoče, se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5, kot določa tudi 5. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Sklicevanje toženke izključno na površino katastrske parcele, je materialno pravno napačno. Povedano drugače: parcela objekta, na katero se sklicuje toženka, ne pomeni avtomatično tudi stavbnega zemljišča v smislu prej navedenih določb ZPNačrt in Pravilnika. Če tožnik projektne dokumentacije ne poseduje in ta dokumentacija tudi ni arhivirana pri organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pri katerem lahko toženka opravi poizvedbe), je potrebno upoštevati pravilo, da se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5.
962	UPRS Sodba I U 2068/2018-14	29.1.2019	UP00021971	ZUP člen 43. ZGO-1 člen 1, 1/4, 156.	inšpekcijski postopek - udeležba v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku - pravna korist - pravni interes - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje	Toženka je v ponovljenem postopku ponovno zavrnila tožničino zahtevo za sodelovanje v postopku z utemeljitvijo, da predmetni inšpekcijski postopek vodi na podlagi 156. člena ZGO-1. Po tej določbi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice. Iz navedene določbe jasno izhaja, da se inšpekcijski postopek po citirani določbi nanaša zgolj na objekt, za katerega gradbeni inšpektor poprej ugotovi, da je to objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1.<br/><br/>Navedena ugotovitev je torej za predmetni inšpekcijski postopek ključna, saj ima za posledico, da za ta objekt ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. To pomeni, da ne drži toženkina navedba, da se v tem postopku ne ugotavlja, ali bi morala prizadeta stranka za predmetno sanacijo pridobiti gradbeno dovoljenje.<br/><br/>Kot utemeljeno opozarja tožnica, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sploh ni razvidno, zakaj upravni organ predmetno gradnjo šteje za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, niti katera gradbena dela se na objektu izvajajo. Sodišče tako ne more preizkusiti, ali gre v obravnavani zadevi res za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1.
963	UPRS Sodba I U 2044/2017-10	24.1.2019	UP00026524	ZGO-1 člen 152, 156.a, 157, 157/1. GZ Gradbeni zakon (2017) člen 106, 106/1.	inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odločba Ustavnega sodišča - odlog izvršbe	V obravnavani zadevi je vložitev zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je zato po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče RS.
964	UPRS Sodba I U 239/2017-11	24.1.2019	UP00020768	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom	Tožnik ne more uspeti z argumentom, da organa nista vedela, kako naj o njegovi vlogi odločita, saj iz obeh odločb jasno izhaja ugotovitev (ki je po presoji sodišča tudi pravilna), da ob uporabi odloka, po katerem tožnikovo zemljišče nima statusa stavbnega zemljišča, za predvideno gradnjo ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
965	UPRS Sodba I U 1122/2017-7	24.1.2019	UP00021193	ZGO-1 člen 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja	Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa v tem primeru sta torej ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.
966	UPRS Sodba II U 534/2017-15	23.1.2019	UP00020427	ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 56/1.	gradbeno dovoljenje - izdaja soglasja - nepravdni postopek - etažna lastnina - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - priznanje lastnosti stranke - javni interes	Kot listino, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi, je možno šteti soglasje etažnosti lastnikov; kot sodno odločbo, ki izkazuje pravico graditi, pa sklep sodišča, ki nadomešča soglasje etažnega lastnika.
967	UPRS Sodba I U 2016/2017-12	22.1.2019	UP00026082	ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 75, 75/3, 76, 76/1, 76/2, 77, 77/1, 79, 79/1, 79/3, 79/6, 79/7, 80, 82, 82/1. ZEN člen 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 5/3. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (2013) člen 7, 7/4, 7/5.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - neto tlorisna površina - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - stavbno zemljišče - površina stavbnega zemljišča	Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako vedno in v vseh primerih.<br/><br/>Toženka bi morala v primeru, kot je obravnavani, šteti, da parcela objekta ni določena, v takem primeru pa jo je po tretjem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica treba določiti na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. Če tudi to ni mogoče, se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5, kot določa tudi 5. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Sklicevanje toženke izključno na površino katastrske parcele, ker tožnica navaja, da projektne dokumentacije ne poseduje, je materialno pravno napačno. Povedano drugače: parcela objekta, na katero se sklicuje toženka, ne pomeni avtomatično tudi stavbnega zemljišča v smislu prej navedenih določb ZPNačrt in Pravilnika. Če tožnica projektne dokumentacije ne poseduje in ta dokumentacija tudi ni arhivirana pri organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pri katerem lahko toženka opravi poizvedbe), je potrebno upoštevati pravilo, da se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5.
968	UPRS Sodba I U 1276/2017-19	22.1.2019	UP00021967	ZEN člen 39, 39/6.	evidentiranje urejenega dela meje - postopek za ureditev meje - predlagana meja - ustavitev upravnega postopka	Postopek za ureditev meje spada med nepravdne postopke, a med udeleženci praviloma obstaja tudi spor, ki je v bistvu lastninske narave, kar pa še ne pomeni nujno, da gre za lastninski spor. Le v primerih, ko stranka nepravdnega postopka zatrjuje, da je lastnik večjega dela parcele, se nepravdni postopek ustavi, vložen predlog pa obravnava kot tožba in vodi po pravilih pravdnega postopka, v katerem se ugotavlja obstoj lastninske pravice na zatrjevanem spornem delu zemljišča, kar pa v posledici, relevantni za nepravdni postopek ureditve meje, pomeni tudi določitev meje med parcelama. Glede na navedeno ima upravni organ podlago za ureditev meje na podlagi šestega odstavka 39. člena ZEN (da se kot urejena meja evidentira predlagana meja), torej po podatkih elaborata, ki je bil predložen predlogu za ureditev meje šele, če je tožbeni zahtevek zavrnjen in meja ni urejena.
969	UPRS Sodba I U 1484/2017-20	22.1.2019	UP00021968	ZEN člen 26, 39, 39/1, 39/4. SPZ člen 77.	evidentiranje urejene meje - evidentiranje urejenega dela meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost	Tožnik v dani situaciji, ko ni zadovoljen z urejeno mejo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni prekludiran, da sodno ne bi uredil meje pred pristojnim sodiščem, ob enakih pravilih, kot bi jo v primeru napotitve s strani prvostopnega organa.<br/><br/>Tožnik bo izven pravil ZEN lahko uveljavljal obseg parcele le v postopku sodne določitve meje, po pravilih nepravdnega postopka, vendar v okviru določene meje.
970	UPRS Sklep I U 1941/2017-11, enako tudi , , , , ,	22.1.2019	UP00022763	ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 75, 75/2, 76, 76/2, 77, 79, 80, 82, 82/1, 84, 84/1, 84/2. ZUP člen 248, 248/3, 251, 251/1. ZUS-1 člen 2. URS člen 125. ZEN člen 78, 78/1. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 5/5/2.	komunalni prispevek - komunalna oprema - obračunsko območje komunalne opreme - neto tlorisna površina - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - gradbena parcela - institut exceptio illegalis	Sodišče se načeloma strinja s tožbenim stališčem, da bi bile nezakonite določbe podzakonskega akta, ki bi omogočale odmero komunalnega prispevka na način, da bi le del zavezancev nosil celotne stroške izgradnje komunalne infrastrukture. Vendar pa tožnica v tej smeri ni postavila kakršnekoli konkretne trditve, iz katere bi bilo mogoče sklepati na nezakonitost navedenega Odloka oziroma programa opremljanja.<br/><br/>ZPNačrt ne daje podlage niti za stališče, da bi bilo treba komunalni prispevek prilagajati dejanskim stroškom gradnje komunalne opreme. Podlage za odmero komunalnega prispevka namreč temeljijo na podatkih iz programa opremljanja, torej na predvidenih in ne na dejanskih stroških. Edina omejitev, ki v tem pogledu izhaja iz zakonskih določb, je, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja, ki ga lahko občina porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna (prvi in drugi odstavek 84. člena ZPNačrt).<br/><br/>Projekt izvedbe odvajanja in čiščenja komunalnih vod za zadevne aglomeracije še ni predviden v občinskih razvojnih programih v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto. Zato v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZPNačrt teh aglomeracij še ni mogoče zajeti v obračunsko območje za to opremo oziroma bi bila njihova vključitev v obračunsko območje nezakonita.<br/><br/>Da se komunalni prispevek odmerja glede na neto tlorisno površino, izrecno izhaja iz prvega odstavka 82. člena ZPNačrt. Kako se izračuna neto tlorisna površina stavbe za obstoječe objekte, je določeno v petem odstavku 7. člena Odloka. Po tej določbi se lahko uporabi podatek o površini in etažnosti objekta iz registra nepremičnin. V primeru pritožbe na tako ocenjeno neto površino stavbe mora stranka dokazati dejansko neto površino stavbe z načrtom.<br/><br/>Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in navedenim Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
971	UPRS Sodba I U 608/2017-8	22.1.2019	UP00022650	ZEN člen 11, 11/1, 48, 51, 51/3, 51/3-1.	evidentiranje parcelacije - aktivna legitimacija - zahteva za evidentiranje parcelacije - soglasje lastnika parcele - (ne)popolna vloga - sodna poravnava	Manjkajoče izjave volje formalnega lastnika parcele (ki se parcelira), da zahteva uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ni mogoče nadomestiti s predložitvijo zapisnika o sodni poravnavi ter se sklicevati, da gre za pravni naslov, ki ga morajo spoštovati vsi udeleženci poravnave. Glede na vsebino sodne poravnave sta se namreč tožnik in A.A. dogovorila o poteku meje med njunima sosednjima parcelama ter o izvedbi tega dogovora na način, da se izvede upravni postopek parcelacije, v katerem se je A.A. zavezal aktivno sodelovati. Izjava volje, potrebna za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije (po prvem odstavku 48. člena ZEN), v sklenjeni sodni poravnavi ni vsebovana.<br/><br/>Ni dolžnost organa, da bi moral A.A. pritegniti v postopek in dopolnjevati dejansko stanje z vodenjem posebnega ugotovitvenega postopka ter opravo ustne obravnave zaradi dokazovanja obstoja tožnikove aktivne legitimacije za vložitev zahteve. To je stvar (breme) tožnika kot stranke poravnave, da od nasprotne stranke zahteva izpolnitev zavez, izposluje njeno podajo izjave volje za vložitev zahteve oziroma o soglasju k vložitvi zahteve v pisni obliki (oziroma da zoper njo uveljavi sankcije zaradi kršitev zavez itd.).
972	UPRS Sodba I U 2183/2017-14	17.1.2019	UP00025950	ZKme-1 člen 68, 68/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 95, 95/1, 95/1-3, 66, 66/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.	gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskima aktom - razvrstitev objektov - obrazložitev odločbe	Samo trditev, da so projekt izdelale strokovno usposobljene osebe, ki za svoje delo odgovarjajo, namreč ne dokazuje tega, da gre za stavbo za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tudi dejstvo, da je investitor v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja objekt sam opredelil kot gospodarski objekt in ga klasificiral kot CC-SI 12714, druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ne zadošča. Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je namreč opredeljen v veljavnih pravnih normah (prvi odstavek 68. člena ZKme-1, Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji), zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji.<br/><br/>Pravilna razvrstitev objekta glede na njegov namen uporabe (bodisi za dopolnilno kmetijsko dejavnost ali za industrijsko obrtno dejavnost) je pomembna zaradi ugotavljanja, ali ima PGD vse predpisane sestavine ter ali so bili za te vrste gradnjo pridobljeni potrebni projektni pogoji in soglasja k tem pogojem. Pri tem je upravni organ, in ne projektant, tisti, ki mora po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 med drugim preveriti: - ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka), - ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja (3. točka), - in ali ima projekt predpisane sestavine (4. točka).<br/><br/>V vsakem primeru pa mora upravni organ, kadar kateri od udeležencev v postopku ugovarja, da PGD nima potrebnih sestavin, konkretno obrazložiti, katere sestavine so za tisto vrsto objekta, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, potrebne in ali jih konkretni PGD vsebuje (4. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Šele na tej podlagi se namreč lahko ustrezno opredeli, ali so trditve udeleženca, da katera od potrebnih sestavin manjka, utemeljene, zato lahko le taka obrazložitev odločbe zadosti zahtevam iz 214. člena ZUP.
973	UPRS Sklep I U 375/2018-13	17.1.2019	UP00025556	ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 58. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.	občinski prostorski načrt (OPN) - predkupna pravica - predkupna pravica občine - odobritev pravnega posla - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke	Podlaga za prenos lastništva na nepremičninah ni bilo uveljavljanje predkupne pravice Mestne občine Koper na podlagi izpodbijanega Odloka, ampak pogodba, kot je bila odobrena s pravnomočno odločbo Upravne enote Koper z dne 18. 5. 2016, izdano na podlagi 22. člena ZKZ, ne glede na to, da je z njo odločeno le o odobritvi pravnega posla za zemljišče parc. št. 717/28 k.o. ... Zato tudi, če bi tožnica s predmetno tožbo uspela, in dosegla, da sodišče ugotovi nezakonitost 1. člena Odloka, na podlagi katerega ima toženka na določenih zemljiščih predkupno pravico, to ne bi vplivalo na tožničin pravni položaj.
974	UPRS Sodba in sklep I U 171/2017-9	17.1.2019	UP00020640	ZGO-1 člen 50, 50a. ZUP člen 214.	poseg v varovalni pas - soglasje h gradnji - obrazložitev odločbe	Iz te obrazložitve ni razvidno, katera so pravno relevantna dejstva za odločitev o zaprošenem soglasju, niti katerega od teh dejstev tožnik ni izkazal, niti zakaj je po oceni organa njegova dopolnitev vloge nerazumljiva, kar tožnik izpodbijani odločbi v tožbi izrecno očita.
975	UPRS Sodba I U 1915/2017-18, enako tudi , , , , , , , , , , , ,	15.1.2019	UP00021879	ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 75, 75/3, 76, 76/2, 77, 79, 80, 82, 82/1, 84, 84/1, 84/2. ZUP člen 248, 248/3, 251, 251/1. ZEN člen 78, 78/1. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2004) člen 5, 5/2.	komunalni prispevek - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - obračun komunalnega prispevka - višina komunalnega prispevka - komunalna oprema - program opremljanja - stroški opremljanja - parcela - površina parcele - gradbena parcela - stavbno zemljišče - površina stavbnega zemljišča	Kot pravilno izhaja iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe, višina odmerjenega komunalnega prispevka temelji na podlagah za odmero komunalnega prispevka, ki jih vsebuje program opremljanja. Tak način določitve podlag za odmero je v skladu z zakonom (tretji odstavek 75. člena ZPNačrt).<br/><br/>Sodišče se načeloma strinja s tožbenim stališčem, da bi bile nezakonite določbe podzakonskega akta, ki bi omogočale odmero komunalnega prispevka na način, da bi le del zavezancev nosil celotne stroške izgradnje komunalne infrastrukture. Vendar pa tožnik v tej smeri ni postavil kakršnekoli konkretne trditve, iz katere bi bilo mogoče sklepati na nezakonitost Odloka oziroma programa opremljanja.<br/><br/>ZPNačrt ne daje podlage za stališče, da bi bilo treba komunalni prispevek prilagajati dejanskim stroškom gradnje komunalne opreme, kar tožnik smiselno uveljavlja z navedbami, da bo toženka iz naslova komunalnega prispevka prejela več, kot je vložila v predmetno komunalno opremo. Podlage za odmero komunalnega prispevka namreč temeljijo na podatkih iz programa opremljanja, torej na predvidenih in ne na dejanskih stroških. Edina omejitev, ki v tem pogledu izhaja iz zakonskih določb je, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja, ki ga lahko občina porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna (prvi in drugi odstavek 84. člena ZPNačrt).<br/><br/>Zakon ne določa, da bi bilo treba okoliščino, da bodo morda zgrajeno komunalno opremo nekoč v prihodnosti uporabljali tudi prebivalci občine, ki jih trenutno obračunsko območje ne zajema, upoštevati pri določitvi skupnih in obračunskih stroškov.<br/><br/>Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da je ravnanje toženke, ki je pri obračunu komunalnega prispevka upoštevala celotno površino zemljiške parcele, v nasprotju z določbami ZPNačrt in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka.
976	UPRS Sklep I U 2424/2018-5	10.1.2019	UP00026404	ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200.	akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - razlastitev - javna cesta - ni upravni akt po ZUS1	O uvedbi razlastitvenega postopka je po ZUreP-2 treba izdati sklep, pri čemer zakon uvedbo postopka in izdajo sklepa o tem veže izključno na pogoj popolne zahteve za razlastitev. To pomeni, da je treba v tej (prvi) fazi opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njeno vsebinsko utemeljenost glede obstoja materialnopravnih pogojev za razlastitev.<br/><br/>Glede na navedeno sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena.2 Ker torej izpodbijani sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva.
977	UPRS Sodba I U 243/2018-7	10.1.2019	UP00021188	ZGO-1 člen 152, 159, 159/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zemljiška knjiga - izbris zaznambe	Zahteva za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ni identična zahtevi za izdajo ugotovitvene odločbe ter pobude za podajo predloga zemljiški knjigi, zato je ugotovitev toženke, da je bilo o zadevi, kot je obravnavna, že enkrat odločeno, nepravilna.
978	UPRS Sodba in sklep I U 316/2018-11	10.1.2019	UP00021189	ZGO-1 člen 54, 54/3.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija	Tožnica ne oporeka ugotovitvi, ki prav tako izhaja iz izpodbijane odločbe, da je bilo s pravnomočno inšpekcijsko odločbo že ugotovljeno, da je bil zgornji, mansardni del, po letu 1967 pozidan na novo, zato pomeni nelegalno gradnjo. Ob takšni ugotovitvi inšpektorja, ki je postala pravnomočna, in na katero je toženka vezana, pa ni mogoče uspeti z zatrjevanjem, da gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta.
979	UPRS Sodba III U 223/2017-23	10.1.2019	UP00022456	ZGO-1 člen 74c, 74c/1. Odlok o nezahtevnih in enostavnih objektih na stavbnih zemljiščih v Mestni občini Koper (2016) člen 11.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - podporni zid	Sodišče je tožbo zavrnilo, saj iz upravnega spisa izhaja, da investitorja izpolnjujeta vse zakonsko določene pogoje za postavitev podpornega zidu kot nezahtevnega objekta.
980	UPRS Sodba II U 489/2016-9	9.1.2019	UP00019067	ZGO-1 člen 101, 101/1, 101/2.	uporabno dovoljenje - dokazni postopek - podporni zid - naravna nesreča - legalizacija objekta	Objekt, ki je zgrajen zgrajen brez gradbenega dovoljenja, zaradi preprečitve naravne ali druge nesreče oziroma za zmanjšanje posledic le teh, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja in ga tudi pridobi. Vzrok nesreče je, po presoji sodišča, lahko tudi človeški dejavnik.