št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
901	UPRS Sodba I U 2681/2017-7	25.4.2019	UP00027497	ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) točka 2 Priloge 2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti	Po 2. točki Priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje kot enostavni objekti štejejo le tisti, katerih tlorisna površina ne presega 20 m2, tožničin objekt pa to površino presega, zato je upravni organ pravilno sklenil, da gradnja tega objekta brez gradbenega dovoljenja ni dovoljena.
902	UPRS Sodba III U 310/2016-20	25.4.2019	UP00026681	ZEN člen 9, 9/2.	zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - pravni interes	Postopek po 9. členu ZEN bi lahko tožnica ubrala le, dokler je šlo samo za napako v geodetskih evidencah. Čim pa je prišlo tudi do naknadne spremembe zemljiškoknjižnega stanja, pot z uporabo tega postopka ni mogoča, saj bi morala tožnica (da bi se ga lahko poslužila), najprej doseči takšno zemljiškoknjižno stanje, kakršno je bilo po zagrešeni napaki geodetskega organa.
903	UPRS Sodba I U 1327/2018-8	23.4.2019	UP00027499	ZGO-1 člen 157, 157/5.	inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora	V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato po svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.
904	UPRS Sodba I U 105/2018-11	18.4.2019	UP00026027	Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-13, 38, 38-7. ZGO-1 člen 28, 28/2.	disciplinski postopek - disciplinska kršitev - konkretizacija kršitev - Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - arhitektura - pooblaščeni arhitekt - odgovorni projektant arhitekture	Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve.
905	UPRS Sodba I U 2654/2017-11	18.4.2019	UP00026014	ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218.c, 218.c/1, 218.c/6.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podatki iz uradnih evidenc - neto tlorisna površina	NUSZ je bilo odmerjeno izključno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, torej v skladu z zakonskimi določbami. Te določbe toženki ne dajejo podlage, da bi pri odmeri upoštevala katere druge podatke, niti ji ne nalagajo preverjanja površine predmetne nepremične na kakšen drug način. Povedano drugače: odmera NUSZ, ki bi se opirala na podatke, ki bi se razlikovali od podatkov v REN, bi bila nezakonita. Pravilno je torej tudi toženkino stališče, da bi morala tožnica, če je menila, da podatki, ki so vpisani v uradne evidence niso pravilni, poskrbeti za popravo podatkov v teh evidencah, ne more pa drugačnih podatkov uveljavljati v postopku za odmero NUSZ.<br/><br/>Nadomestilo je treba odmeriti od neto tlorisne površine poslovnega objekta, ki v obravnavanem primeru izhaja iz evidence REN, in ne zgolj od uporabne površine poslovnega objekta.
906	UPRS Sodba II U 224/2017-10	17.4.2019	UP00023237	ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - občinski prostorski plan - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja	Zakon določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele, za katere je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Šteje se, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
907	UPRS Sodba II U 378/2016-17	17.4.2019	UP00023333	ZGO-1B člen 123, 123/1. ZGO-1 člen 2, 2/1.	odmera komunalnega prispevka - nadomestna gradnja ali nov objekt - komunalni priključki - rekonstrukcija ali novogradnja - požarna varnost	Odlok in ZGO-1B pogojujeta za priznavanje „nadomestne gradnje“ le gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer morebitna uporaba obstoječih priključkov ni relevantna. Način izvedbe priključka stavbe na javno komunalno infrastrukturo namreč sam zase ne more vplivati na obveznost plačila komunalnega prispevka.
908	UPRS Sodba I U 971/2018-10	16.4.2019	UP00026975	ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1. ZUPok člen 237, 237-7.	uporabno dovoljenje po samem zakonu - pomanjkljiva obrazložitev - bistvene kršitve določb postopka	Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe sodišče ne more slediti organu, da je pravilno uporabil materialni predpis, saj se pogoj, na katerem je utemeljil zavrnitev glasi: „če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila“. Da pa uporaba s strani policije oziroma MNZ (usposabljanje, vadba) pomeni bistveno spremembo namembnosti objekta (glede na namembnost pred 31. 12. 1967, kar je bistveno pri obravnavi spornega pogoja), ki naj bi bila po navedbah izpodbijane odločbe (obramba, zaščita, skladiščenje), pa organ ni navedel oziroma je obrazložitev v tem okvirju v celoti izpadla.
909	UPRS Sodba I U 2377/2017-11	16.4.2019	UP00026974	EZ-1 člen 468, 468/2, 468/2-3, 473, 473/8, 474, 474/3, 475, 475/1. ZGO-1 člen 56, 56/1.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - daljnovod - gradnja daljnovoda - služnost v javno korist - pravica graditi - varovalni pas - omejitev lastninske pravice	Na podlagi, res v trenutku odločanja razveljavljenih odločb Upravne enote Trebnje, izdanih v postopku omejitve lastninske pravice v javno korist, je organ zaključil, da je bil postopek za pridobitev služnosti začet in v teku, kar po stališču organa pomeni akte iz osmega odstavka 473. člena EZ-1. Sodišče meni, da je z navedeno ugotovitvijo, ki jo je izpeljal iz razveljavljenih odločb in je tožnici niti ne prerekata (v smislu obstoja teh aktov), organ pravilno ugotovil podanost pravice graditi v smislu prvega odstavka 56. člena ZGO-1.<br/><br/>Pri presoji določb EZ-1 v zvezi z obsegom varovalnega pasu, kot izkazane pravice graditi, sodišče meni, da je na podlagi določbe 468. člena EZ-1 določen največji obseg varovalnega pasu. Na podlagi besedne razlage določbe tretjega odstavka 474. člena EZ-1, ki vsebuje pogoj glede obsega „največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda elektrike, kot je določen z 468. členom tega zakona oziroma največ v obsegu območja sprejetega prostorskega akta“, pa sodišče zaključuje, da je širina varovalnega pasu, na katerem je investitor upravičen izvrševati upravičenja, ki izhajajo iz vsebine določene služnosti v javno korist, lahko tudi manj kot določa 468. člen EZ-1. Z določbo 468. člena EZ-1 je služnostni upravičenec omejen zahtevati več kot je določeno, ne pa manj, kar za služnostni zavezanki pomeni manjšo obremenitev, za služnostnega upravičenca pa manjše območje, na katerem bo lahko izvrševal vsebino, z odločbo določene služnosti. Po mnenju sodišča tudi za služnosti v javno korist, ki se jih ustanavlja z odločbo državnega organa, velja načelo utesnjevanja služnosti, ustanavlja se jih le v obsegu, kolikor dopuščata njihov namen in narava, glede na predlog služnostnega upravičenca.
910	UPRS Sodba I U 58/2018-8	16.4.2019	UP00027066	ZGO-1 člen 156.a.	ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda	Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.
911	UPRS Sodba I U 1374/2017-27	12.4.2019	UP00026007	ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka	Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
912	UPRS Sodba IV U 145/2017-10	11.4.2019	UP00027406	ZEN člen 39. ZUP člen 102, 102/5.	evidentiranje meje - mejna obravnava - sprožitev sodnega postopka o poteku meje	Glede na opisani potek predmetnega upravnega postopka je stališče prvostopenjskega upravnega organa, ki mu pritrjuje tudi drugostopenjski upravni organ, da je prizadeta stranka pravočasno sprožila sodni postopek za ureditev meje, pravilno. Po pozivu, ki je bil prizadeti stranki vročen 30. 12. 2016, je ta podala predlog za sodno ureditev meje 26. 1. 2017, kar je v okviru tridesetdnevnega roka za začetek sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, ki začne teči od vročitve oziroma prejema poziva.
913	UPRS Sodba I U 2287/2017-28	11.4.2019	UP00026005	ZEN člen 12, 12/1, 12/2. ZZK-1 člen 80, 20/2, 80/3, 133, 133/1.	parcelacija - sodelovanje v postopku - stranka v postopku - stranka za vložitev predloga - zemljiškoknjižni lastnik	Med strankama ni sporno, da pri tej nepremičnini ni vknjižena tožničina lastninska pravica, pridobitelj po prvem odstavku 12. člena ZEN pa je oseba, ki je pridobila pravico, da se kot lastnik nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo in je bil že začet postopek vpisa lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo. Odprtega sodnega postopka kljub njegovi zaznambi v zemljiški knjigi očitno ni mogoče enačiti z že pridobljeno pravico, saj je negotovost obstoja te pravice razlog in tudi bistvo tega spora. Prav tako ni mogoče šteti, da bi bil s tem postopkom že začet postopek vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj se ta postopek začne šele v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK).
914	UPRS Sodba I U 2075/2018-7	11.4.2019	UP00026894	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 41, 45. GZ Gradbeni zakon (2017) člen 3, 5, 29, 29/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZCes-1 člen 18.	gradnja - projektna dokumentacija - upravna zadeva - stranski udeleženci	Projektna dokumentacija je dokument strokovne narave, ne pa odločitev o upravni zadevi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP.
915	UPRS Sodba I U 2255/2018-43	11.4.2019	UP00026893	ZGO-1 člen 65, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-2.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - projektna dokumentacija	Toženka svoje ugotovitve o skladnosti PGD s prostorskim aktom oziroma pogojem, da je gradnja podzemnih etaž dopustna v primeru, če ne vpliva na stabilnost sosednjih objektov, opira na dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 4. 5. 2018, kateri je priložen dodatek št. 3, katerega del je tudi Hidrogeološko mnenje. Zgolj z izjavo odgovornega vodje projekta o načinu izvedbe gradbene jame, ki ni sestavni del PGD in s tem tudi ne predmet projektantske odgovornosti zanjo, obstoj lokacijskega pogoja po presoji sodišča ne more biti izkazan. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja lokacijskega pogoja, bi morala toženka ob taki vsebini PGD zahtevati njegovo dopolnitev, ali pa za ugotovitev, ali iz Hidrogeološkega mnenja (kot sestavnega dela PGD) izhaja, da podzemna etaža ne bo vplivala na stabilnost sosednjega objekta, izvesti dokazovanje z izvedencem.
916	UPRS Sodba IV U 136/2017-16	11.4.2019	UP00027394	ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	gradbeno dovoljenje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je v izreku izpodbijane odločbe opredeljena dovoljena gradnja nadstreška in razširitev parkirišča na dveh zemljiščih v k. o. ..., in sicer na parc. št. 385/6 in parc. št. *295. V nasprotju s tem pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je območje gradbišča izključno na parceli št. 385/6, k. o. ... (tretji odstavek na str. 10 obrazložitve izpodbijane odločbe).<br/><br/>Glede na zgoraj opisane nasprotujoče si navedbe, ki se nanašajo na zemljišče kot predmet izdanega gradbenega dovoljenja, sodišče ugotavlja, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar ima izpodbijana odločba bistvene pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. To predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), kar je zadostni razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
917	UPRS Sodba in sklep I U 471/2019-19	10.4.2019	UP00025934	GZ Gradbeni zakon (2017) člen 36, 36/2.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca	Toženka bi morala ugotoviti in obrazložiti, ali lahko tožnica glede na konkretne okoliščine primera opira svoj interes za udeležbo v postopku (ki je predmet izpodbijanega sklepa) na tiste določbe OPN, katerih namen ni zgolj varovanje javnega ampak tudi zasebnega interesa lastnikov tistih zemljišč, katerih uživanje lastninske pravice bi bilo v konkretnem primeru z gradnjo lahko utemeljeno prizadeto.
918	UPRS Sodba I U 2156/2017-12	9.4.2019	UP00022581	ZUP člen 147, 147/1, 260, 260-4.	gradbena inšpekcija - nelegalna gradnja - obnova postopka - obnova inšpekcijskega postopka - status zemljišča - ni predhodno vprašanje	Vprašanje pravnega statusa zemljišča (kmetijsko ali stavbno) ni bilo predhodno vprašanje, zato tudi okoliščina (obnovitveni razlog) na katerega se predlog za obnovo postopka opira, ni verjetno izkazan. Posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
919	UPRS Sodba I U 1301/2018-19	9.4.2019	UP00026897	ZUP člen 279, 279/5, 279/6.	uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - ničnostni razlog - kršitev pravil postopka - prisiljenje, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje	Ničnost odločbe je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku. Na podlagi tega pravnega sredstva lahko upravni organ izreče za nično odločbo samo iz tistih razlogov, ki so izrecno navedeni v 279. členu ZUP. Uporaba tega izrednega pravnega sredstva ne dopušča širše razlage ničnostnih razlogov.<br/><br/>Kršitev načela zakonitosti se lahko uveljavlja v pritožbenem postopku z rednimi pravnimi sredstvi in tudi v postopku pri uporabi izrednih pravnih sredstev. Vendar pa ZUP v 6. členu izrecno ne določa, da kršitev načela zakonitosti sama po sebi predstavlja ničnostni razlog.
920	UPRS Sodba I U 1428/2017-42	9.4.2019	UP00022647	ZUS-1 člen 2, 52. ZUP člen 43, 54. ZGO-1 člen 66, 66/1.	gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - izkazovanje pravnega interesa	Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu.<br/><br/>Če bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja.