št. |
Opravilna št. |
Datum odločbe |
Oznaka |
Pravna podlaga |
Institut |
Jedro |
861
|
UPRS Sodba III U 96/2018-11
|
19.9.2019
|
UP00030518
|
ZGO-1 člen 137.
|
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek
|
Disciplinski postopek zoper člana IZS ni kazenski postopek, zato postopkovnih pravil disciplinskega postopka ne gre enačiti s pravili kazenskega postopka. Disciplinski postopek določa Disciplinski pravilnik, smiselno pa se uporabljajo tudi določbe ZUP, kolikor s pravilnikom ni določeno drugače. Sodišče ugotavlja, da je toženka v obravnavanem primeru spoštovala pravila tako določenega postopka in tožnici ni kršila pravic, tako kot zatrjuje v tožbi.
|
862
|
UPRS Sodba I U 1296/2018-9
|
17.9.2019
|
UP00032247
|
ZGO-1 člen 156a, 156a/1. ZIN člen 7, 7/2. ZUS-1 člen 52.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odlog izvršbe - tožbena novota
|
Inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanje teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. To načelo pa je mogoče razumeti le tako, da je taka izbira možna le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega predpisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis, torej ZGO-1, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen in kot je bil tožniku tudi materialnopravno pravilno (in pravnomočno) izrečen.<br/><br/>Tožnikova pravica do lastninske pravice ni absolutna v smislu kot to meni tožnik (in sicer, da ima pravico graditi na svoji zemlji), temveč je način pridobivanja in uživanja lastnine (tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija) določen z zakonom.<br/><br/>tožnik z navedbami o uporabi prizidka za delo ni uspel izkazati, da bi izvršitev odrejenega ukrepa ogrozilo njegovo pravico do spoštovanja doma, tožbeno navedbo, da gre za del doma, pa sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto.
|
863
|
UPRS Sodba I U 2445/2017-20
|
17.9.2019
|
UP00032409
|
ZGO-1 člen 62, 62-4.
|
izdaja gradbenega dovoljenja - občina kot stranka v postopku - stvarna legitimacija - udeleženec v postopku
|
Občina kot udeleženka v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 nima (z zakonom določene) stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v teh postopkih. Pri občini gre za sui generis udeleženca postopka za izdajo gradbenega dovoljenja brez z zakonom jasno določene vloge. To lahko pomeni le, da je vlogo občine treba omejiti, v povezavi z uporabo oziroma izvrševanjem prostorskih aktov v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, na opozarjanje na pravilno uporabo prostorskih aktov. Na tako vlogo občine kaže tudi nova zakonska ureditev, saj v zdaj veljavnem Gradbenem zakonu občina, na območju katere leži nameravana gradnja, ni več določena kot udeleženka postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.
|
864
|
UPRS Sodba I U 1203/2018-8
|
10.9.2019
|
UP00032476
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 2/1-12.1, 3a, 152. ZIN člen 7. ZUS-1 člen 52.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - neskladna gradnja - rok za izvršitev odločbe - tožbena novota
|
Uskladitev obravnavane gradnje s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem ni možna, ker ne gre za neskladje zgolj v določenih delih objekta, temveč je neskladen cel objekt. Organ je namreč ugotovil, da bi bila za uskladitev potrebna odstranitev celotnega objekta (od temeljev do strehe objekta) in (ponovna) gradnja objekta cca 10 m južneje od sedanje lokacije v dimenzijah, kot izhajajo iz gradbenega dovoljenja. Zato je pravilno zaključil, da gre za nelegalno gradnjo.<br/><br/>Inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanje teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. To načelo je mogoče razumeti le tako, da je taka izbira možna le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega predpisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis, torej ZGO-1, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen.
|
865
|
UPRS Sodba II U 29/2017-23
|
4.9.2019
|
UP00027780
|
ZGPro-1 člen 6. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2, 3, 3a, 12.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna gradnja - objekt - postavitev šotora - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja
|
Prefabrikat je lahko enostaven objekt, če je celoten objekt prefabrikat, torej dobavljen kot celota skupaj z ločenimi elementi, prekrivno membrano in sidrnimi koli. Elementi predizdelani in sestavljeni kot celota, morajo biti preverjeni že v procesu izdelave v tovarni, gre za preverjene in certificirane proizvode, glede katerih država ne sme predpisovati ponovnih preverjanj glede bistvenih zahtev.
|
866
|
UPRS Sodba II U 201/2017-9
|
4.9.2019
|
UP00027787
|
ZUS-1 člen 64.
|
projektna dokumentacija - soglasje - prizidek k zgradbi - odmik objekta od parcelne meje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
|
Območje nameravane gradnje je sorazmerno gosto poseljeno. Želeni prizidek bi stal ob že v skladu z gradbenim dovoljenjem postavljenim objektom vzdolž javne ceste z že obstoječim objektom v gradbeni liniji.
|
867
|
UPRS Sodba I U 1753/2018-19
|
3.9.2019
|
UP00032515
|
ZGO-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 66, 66/1, 66/1-6. SPZ člen 217.
|
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - legalizacija - komunalni priključki - priposestvovanje
|
ZGO-1 ne vsebuje posebnih določb za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so bili zgrajeni brez njega, tj. za legalizacijo že izvedenih gradenj. Po ZGO-1 torej legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta, da so v primeru, ko je komunalna infrastruktura že položena in objekt nanjo priključen, pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja drugačni in da je potrebno upoštevati zatečeno stanje, ker ne pride do prekopa, razkopa, niti drugih del na zemljišču. Tega ZGO-1 v 66. členu, na katerega se sklicujeta, pa tudi v nobeni drugi določbi ne določa. Čeprav objekt že stoji, za izdajo gradbenega dovoljenja za tak objekt veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte. Med njimi je tudi pogoj, da mora imeti investitor pravico graditi tako objekt kot tudi komunalne priključke.
|
868
|
UPRS Sodba I U 2064/2018-105
|
3.9.2019
|
UP00032513
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.1, 2/1-1.1.3, 2/1-1.1.4.
|
gradbeno dovoljenje - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - vkopana klet - nezakonitost prostorskega akta - exceptio illegalis
|
Tožnik na podlagi ZN ni pridobil nobene pravice niti upravičenega pričakovanja, da bo lahko na njegovi podlagi gradil (kadarkoli) v prihodnosti in pod pogoji, kot izhajajo iz tega akta. Tožnik je lahko zaupal v veljavno pravo, saj mu je moralo biti znano, da bo moral za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjevati (tudi in predvsem) tiste pogoje, ki jih bo določal v času vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja relevanten zakon, in ne zgolj prostorski akt. Načelo pravne države pa ne zahteva, da so ti pogoji ves čas enaki, kot tudi ne preprečuje spreminjanja samih prostorskih aktov, in celo ne onemogoča spremembe zazidljivih zemljišč v nezazidljiva, če so za to podani zakonski pogoji.<br/><br/>Tožnik se ni mogel upravičeno zanašati, da mu obstoječa določila jamčijo gradnjo, po kateri se bo klet objekta nahajala na nadmorski višini 2,2 metra in s tem glede na konfiguracijo terena v celoti nad zemeljskim površjem.
|
869
|
UPRS Sklep I U 1368/2018-7
|
3.9.2019
|
UP00032500
|
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152, 158. GZ člen 106, 106/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija - sklep o ustavitvi postopka - pravni interes
|
Čeprav je bil tožniku inšpekcijski ukrep že izrečen in s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka izpodbijana odločba ni bila izrecno odpravljena ali razveljavljena, po presoji sodišča ne posega (več) v tožnikovo pravico ali njegovo na zakon oprto osebno korist. Iz same narave inšpekcijskega postopka, kot tudi iz izreka izpodbijane odločbe, namreč izhaja, da inšpekcijski postopek ni zaključen že z izdajo odločbe, ki inšpekcijskemu zavezancu nalaga ustavitev del in odstranitev (dela) objekta (izvršilni naslov), ampak z zavezančevo izvršitvijo naloženega ukrepa, ki izhaja iz izvršilnega naslova, v konkretnem primeru z odstranitvijo dela objekta. Šele, če zavezanec naložene obveznosti ne izvrši, se uvede postopek izvršbe. Odločitev inšpektorja o ustavitvi inšpekcijskega postopka po presoji sodišča ni zgolj procesni sklep, ampak vsebuje ugotovitev, da nezakonitega stanja, ki je bilo ugotovljeno z inšpekcijsko odločbo, ni več in tako na podlagi te odločbe oziroma tega izvršilnega naslova, ni mogoče uvesti postopka prisilne izvršbe. Glede na to si tožnik z uspehom v tem upravnem sporu, tj. z odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, kar pomeni, da ni izkazal pravnega interesa za nadaljevanje tega upravnega spora.
|
870
|
UPRS Sodba I U 1750/2017-17
|
29.8.2019
|
UP00031349
|
ZGO-1 člen 218b, 218b/4, 218b/5, 218b/5-1.
|
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - nezazidana stavbna zemljišča - neizčrpanost pritožbe
|
Namembnost zemljišč za gradnjo, opredeljena v ustreznem prostorskem aktu, je temeljni zakonski pogoj za določitev zemljišč kot nezazidanih stavbnih zemljišč. Opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč je predmet prostorskih aktov (občine), ki so materialnopravni predpisi, na katere je organ pri odločanju vezan; ugotavljanje, katera zemljišča so nezazidana stavbna zemljišča, tako ne more biti predmet ugotavljanja dejanskega stanja.<br/><br/>Tožnik je zoper odmerno odločbo vložil (pravočasno) pritožbo, ni pa v njej zatrjeval zastaranja terjatve, zato ni izpolnjena predpostavka materialne izčrpanosti pritožbe v smislu določbe prvega odstavka 6. člena ZUS-1.
|
871
|
UPRS Sodba II U 179/2017-52
|
28.8.2019
|
UP00026714
|
ZGO člen 2, 2/1, 2/1-7.2, 2/1-10.
|
rekonstrukcija ali novogradnja - gradbeno dovoljenje - vzdrževanje objekta - inšpekcijski ukrep
|
Iz zakonskih določb izhaja, da se investicijska vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne sme posegati v konstrukcijo objekta. Zakon izjem glede obvezne pridobitve gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, ne določa.
|
872
|
UPRS Sodba I U 230/2018-8
|
22.8.2019
|
UP00031002
|
ZEN člen 39, 39/6.
|
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost
|
Sodna ureditev meje v danem primeru narekuje ustavitev upravnega postopka, torej procesno (to je nevsebinsko) odločitev, zato tožnik ne more uspeti z razlogi, s katerimi izraža nestrinjanje z ureditvijo meje.
|
873
|
UPRS Sodba I U 637/2019-68
|
22.8.2019
|
UP00031366
|
ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-4, 135, 279, 279/1, 279/1-4. GZ člen 106. ZVO-1 člen 54, 54/2, 54/2-6, 64, 64/2.
|
okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženci v postopku - relativna bistvena kršitev določb postopka
|
Upravni organ je z vročitvijo nepodpisane odločbe zagrešil postopkovno kršitev, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj jo je z naknadno vročitvijo podpisanega izvoda drugostopenjske odločbe odpravil (t. i. relativna kršitev pravil postopka).<br/><br/>Z umikom strankine zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve ne bo zgodilo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnikov na stanje negotovosti, ker o posegu v njihove pravice ni bila izdana pravnomočna odločba, saj bi bila odločba, izdana v umaknjeni zahtevi, pa stranka tudi pozneje ne bi nanjo pristala, nična.<br/><br/>Ker iz določb ZVO-1 ne izhaja, da je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja mogoče začeti tudi po uradni dolžnosti,8 tožniki niso upravičeni zahtevati, naj se postopek, uveden na zahtevo prizadete stranke, ki jo je umaknila, nadaljuje.
|
874
|
UPRS Sodba II U 430/2017-14
|
21.8.2019
|
UP00026803
|
ZGO-1 člen 3, 197. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 7.
|
javni razpis - nepovratna finančna spodbuda - toplotna postaja - toplotna izolacija fasade - uporabno dovoljenje
|
Iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Gradbeno dovoljenje za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.
|
875
|
UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15
|
20.8.2019
|
UP00031388
|
ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 281. ZGO-1 člen 62 62/2. SPZ člen 212. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 9, 9/1.
|
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - finančni leasing - obnova postopka
|
Toženka pri svojem stališču ni upoštevala, da gre za finančni leasing, na podlagi katerega ima leasingojemalec lastninskopravno upravičenje, da ob izpolnjevanju pogodbe in ob uresničenju odkupne opcije, postane lastnik nepremičnine. Po 212. členu SPZ je stvarnopravno varstvo služnosti res pridržano zgolj lastniku gospodujoče nepremičnine, taka pa je tudi sodna praksa1. Vendar OZ določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena). Obstaja torej pravno varovana terjatev leasingojemalca do leasingodajalca, da mu ob izpolnitvi Leasing pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice, tj. da postane lastnik nepremičnine. Po presoji sodišča gre v primeru takšne pogodbe in zahtevka, ki iz nje izvira, seveda ob pogoju, da v času odločanja zahtevek (še) obstaja, za t.i. upravičeno pričakovanje.<br/><br/>V postopku obnove lahko pride do odprave prejšnje odločbe, ki je bila predmet obnove. Po prvem odstavku 281. člena ZUP to pomeni tudi odpravo njenih pravnih posledic, ki so iz nje že nastale. V primeru razveljavitve se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje posledice
|
876
|
UPRS Sodba I U 348/2017-26
|
4.7.2019
|
UP00030988
|
ZGO-1 člen 62, 65. ZUP člen 43, 43/1.
|
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - kulturnovarstveno soglasje
|
S tožbeno trditvijo, da ima kot občan Novega mesta pravni interes za obstoj in ohranitev registrirane kulturne dediščine na parc. št. k.o. ... se sklicuje (zgolj) na javni interes. V čem pa naj bi emisije, ki jih tožnik prav tako ne konkretizira, vplivale na njegovo (sosednjo) nepremičnino, in jih do zdaj ni bilo, tudi ne pojasni, temveč njegove navedbe ostajajo na ravni pavšalnosti in neargumentiranosti. Iz tega sledi, da pravnega interesa za izpodbijanje spornega gradbenega dovoljenja ni izkazal.<br/><br/>Po mnenju sodišča je glede na vsebino postopkov za izdajo kulturnovarstvenih soglasij skladno z ZVKD-1 in upoštevaje, da je varstvo kulturne dediščine v javno korist, očitno, da pravni položaj tožnika, kot lastnika sosednje zemljiške parcele kot stranskega udeleženca v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, s katerim je dovoljena rušitev kulturnega spomenika (in nadomestitev z gradnjo novega objekta), v določbah ZVKD-1, ni varovan. Tožnik pa v tožbi tudi ni pojasnil svojega pravnega interesa s tem v zvezi.
|
877
|
UPRS Sklep I U 2564/2017-11
|
4.7.2019
|
UP00025508
|
ZUS-1 člen 4, 4/1, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
|
gradbeno dovoljenje - razveljavitev po nadzorstveni pravici - stranka v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
|
Tožnici ne trdita, da bi imeli v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, status stranke, temveč nasprotno – izrecno navajata, da jima je bil ta status nezakonito odrečen, saj sta prav iz tega razloga vložili zahtevo za obnovo postopka. To pa pomeni, da procesna predpostavka ni izpolnjena, saj ZUS-1 tožnicama ne omogoča vložitve tožbe zoper odločbo, izdano v postopku, v katerem nista bili stranki.
|
878
|
UPRS Sodba in sklep I U 983/2019-6
|
4.7.2019
|
UP00031003
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 154.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja
|
V primeru nevarne gradnje je tudi po presoji sodišča treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt.
|
879
|
UPRS Sodba II U 32/2017-16
|
3.7.2019
|
UP00027798
|
ZVKD-1 člen 28, 28/1, 29, 29/3, 84, 84/2.
|
kulturnovarstveno soglasje - kulturnovarstveni pogoji - večstanovanjska zgradba - strokovna usposobljenost - izvajalec del
|
Odlok obravnava le območje in ne konkretne stavbe, zato izrecnih določil za vsak posamični objekt ni, temveč je potrebno narediti konkretno presojo za vsak primer posebej.
|
880
|
UPRS Sodba in sklep I U 468/2017-21
|
2.7.2019
|
UP00025514
|
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZPNačrt člen 79, 79/10. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 225.
|
komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - vračilo zaradi neizvedene gradnje - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja - ničnost odločbe - upravna zadeva
|
Odločanje o procesnem dejanju stranke v drugem upravnem (izvršilnem) postopku (konkretno: da bo toženka umaknila predlog za upravno izvršbo) ne more biti predmet odločanja v upravnem postopku z upravno odločbo. Pri tem namreč ne gre ne za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, niti za drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP.<br/><br/>Sodišče pritrjuje tožnici, da je napačno stališče organa, da se tožnici vračilo plačanega zneska ne prizna, ker je bila ob delnem plačilu dne 18. 11. 2011 v zamudi in so zamudne obresti dotlej natekle že v višini 91.461,51 EUR ter da se bo plačani znesek 30.000,00 EUR zato poračunal pri izvršitvi zamudnih obresti. Tožnica ima namreč za svoj zahtevek, ki se nanaša na javnopravno dajatev, podlago v zakonu. V času vložitve zahtevka veljavni ZPNačrt je namreč v desetem odstavku 79. člena določal, da če je investitor plačal komunalni prispevek, pa mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka.
|