št. |
Opravilna št. |
Datum odločbe |
Oznaka |
Pravna podlaga |
Institut |
Jedro |
821
|
UPRS Sklep III U 89/2017-18
|
16.12.2019
|
UP00033203
|
ZGO-1 člen 23. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6.
|
javno dobro - ukinitev javnega dobra - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
|
Kadar se status javnega dobra ne odvzame, do spremembe ne pride in je nepremičnina dostopna za (upo)rabo enako kot prej, kar pomeni, da zaradi sklepa, kot je izpodbijani, v pravni interes morebitnih uporabnikov nepremičnine oziroma objekta kot javnega dobra ni poseženo. Pravni položaj iz tega naslova se zaradi izpodbijanega sklepa ne spreminja niti tožniku, ki si ukinitve statusa javnega dobra želi.
|
822
|
UPRS Sodba I U 2419/2018-7
|
12.12.2019
|
UP00033552
|
ZGO-1 člen 152.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - gradnja na tujem svetu
|
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi ugotovitev, ki v zadevi niti niso sporne, saj jim tožnik v tožbi izrecno ne ugovarja, in sicer, da je tožnik 1998 zgradil predmetni objekt, ne da bi si zanj pridobil gradbeno dovoljenje, ki bi ga moral pridobiti, tako po predpisih, veljavnih v času izvedbe gradnje, kot po vseh nadaljnjih predpisih, veljavnih do dneva izdaje odločbe.<br/><br/>Glavni ugovor, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, to je sporno lastništvo zemljišča izvedene gradnje, in sicer tožnik oporeka toženki, da se predmetna gradnja deloma nahaja na zemljišču A.A., za odločitev v tej zadevi ni pravno pomemben, saj je, kot rečeno, edino pravno pomembno dejstvo v postopku, kot je obravnavani, da je investitor zgradil objekt, za katerega bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil. Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da tudi, če bi bilo zemljišče gradnje v celoti v njegovi lasti, to ne bi vplivalo na ugotovitev, da je objekt nelegalno zgrajen.
|
823
|
UPRS Sodba I U 1861/2018-10
|
10.12.2019
|
UP00032239
|
ZEN člen 19, 19/3, 19/4, 36.
|
postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - strinjanje s potekom predlagane meje - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - napake volje
|
Iz zapisnika mejne obravnave, ki med drugim vsebuje tudi skico poteka predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra, ne izhaja, da bi tožnik prerekal potek predlagane meje oziroma da bi pokazal drugačno mejo, kot predlagane, zato grafični prikaz dejanskemu stanju v naravi nedvomno ustreza.<br/><br/>Četudi bi bil izračun površine parcel/e izveden pred ureditvijo meje (za to sicer v ZEN ni podlage) in bi ta izračun pokazal manjšo površino parcele, geodet ne bi mogel meje urediti drugače, kot po podatkih zemljiškega katastra, torej da bi določil koordinate zemljiškokatastrskih točk v naravi tako, da bi izračun površine parcel/e potem bil tak, kot naj bi bil, npr. enak kot pred izvedbo takega postopka. Tožnik zato tudi nima prav, da je bil kršen četrti odstavek 19. člena ZEN, saj je geodet površino parcel (sedaj) 686/8 in 686/9 izračunal na tej podlagi, torej po evidentiranju meje s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.
|
824
|
UPRS Sodba I U 1785/2018-34
|
10.12.2019
|
UP00037050
|
ZEN člen 29, 35, 36, 37, 51. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 10. ZUP člen 130.
|
evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - strinjanje s potekom predlagane meje - napake volje - združitev postopka
|
Iz zapisnika izhaja, da se je tožnica mejne obravnav udeležila in zapisnik podpisala, kar tudi sama potrjuje z navedbo, da je vse podpisala. Pri tem sicer tudi navaja, da je neuka, neizkušena, zmedena sledila le predstavniku občine, vendar s tem ne more uspešno izpodbiti pravilnosti izvedenega postopka. Kot je tožnici pojasnil že organ, napake volje pri izjavljanju volje o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati, lahko pa jo stranka uveljavlja v pravdnem postopku (36. člen ZEN). To pomeni, da če tožnica s podpisi zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej, da se z potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, lahko to uveljavlja pred sodiščem civilne pristojnosti v pravdnem postopku. Iz zapisnika o mejni obravnavi tudi ne izhaja, da bi tožnica imela kakšne pripombe na potek mejne obravnave, konkretno, da bi izjavila, da kamnitega mejnika na z.k. točki 2840 ni več. Enako tudi ne gre slediti tožničini trditvi, da geometer na mejni obravnavi strankam ni pokazal meje po podatkih zemljiškega katastra in da jih ni opozoril na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, saj iz zapisnika (ki so ga podpisale vse stranke, torej - kot že povedano - tudi tožnica) izhaja ravno nasprotno.
|
825
|
UPRS Sodba III U 311/2018-10
|
6.12.2019
|
UP00033027
|
ZAID člen 13, 13/1, 13/1-4.
|
inženirska zbornica slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - sprememba vpisa - napačna uporaba materialnega prava
|
Tožena stranka svojo odločitev, da tožnik nima pravice biti vpisan v Imenik vodij del in Imenik pooblaščenih inženirjev kot vodja del oziroma nadzorni inženir za zahtevne objekte, utemeljuje s povsem drugačnimi razlogi, kot jih dopušča določba 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID, na katero je odločitev oprla, saj izhaja iz določb 55. člena ZAID, 77. in 86. člena ZGO-1 ter 120. člena GZ. Zato je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabila materialno pravo.
|
826
|
UPRS Sodba I U 1364/2018-18
|
3.12.2019
|
UP00032238
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5.5.3, 50, 50/6, 54, 66, 66/3, 66/4.
|
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - komunalna opremljenost zemljišč
|
Objekta na neobstoječo komunalno opremo ni mogoče priključiti, ker ta komunalna oprema še ni zgrajena, niti ni načrtovana (ni sprejetega programa opremljanja) in se zato zemljišča smatrajo za komunalno neopremljena.<br/><br/>ZGO-1 izrecno ureja situacijo, kot je tožničina, in v takem primeru vsaj načeloma omogoča izdajo gradbenega dovoljenja tudi, če je komunalna oskrba zagotovljena „na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike“ oziroma „izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike“, in to celo v primeru, če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki še ni zgrajena.
|
827
|
UPRS Sodba IV U 80/2017-11
|
3.12.2019
|
UP00044470
|
ZEN člen 62, 62/1, 62/2, 62/3, 64, 64/1.
|
evidentiranje parcel v zemljiškem katastru - evidentiranje zemljišča pod stavbo - elaborat za vpis stavbe
|
Ob nespornem podatku, da stavba leži na samostojni zemljiški parceli, ter podatku, da je predlog za postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo vložila upravičena oseba iz 64. člena ZEN, sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, da je postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo potekal v skladu z določbami ZEN.
|
828
|
UPRS Sodba I U 713/2018-16
|
28.11.2019
|
UP00041253
|
ZLet člen 88. ZPNačrt člen 83, 83/1.
|
gradbeno dovoljenje - obveznost plačila komunalnega prispevka - letališče
|
Toženka je tožnici poslala Vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere izhaja, da gre za PGD za gradnjo oziroma rekonstrukcijo letališke ploščadi (ploščadi za parkiranje letal na letališču ...) z navedbo konkretne parcele, na kateri bo izvedena predmetna gradnja ter z navedbo, da je k PDG priloženo tudi Predhodno soglasje Agencije za civilno letalstvo, iz obrazložitve katerega jasno izhaja, da se ploščad skladno z 88. členom ZLet uvršča med letališko infrastrukturo. Glede na takšno vsebino priloge, ki jo je toženka poslala tožnici, je po presoji sodišča kljub temu, da v samem dopisu ni izrecno navedla svojega pravnega naziranja s tem v zvezi, zadostila zahtevi po izjasnitvi stranske udeleženke (tožnice v tem upravnem sporu) v upravnem postopku.
|
829
|
UPRS Sodba I U 682/2018-16
|
28.11.2019
|
UP00034072
|
ZGO-1 člen 197, 197/4.
|
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - izdaja potrdila
|
Tožnika tako kot v običajnem postopku izdaje uporabnega dovoljenja tudi v obravnavanem postopku izdaje potrdila na podlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1 ne moreta uveljavljati varstva vseh tistih pravic, katerih varstvo jima sicer mora biti zagotovljeno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, temveč samo tistih pravic, ki se nanašajo neposredno na pogoje za uporabo objekta, ki se sicer preizkušajo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
|
830
|
UPRS Sodba I U 1406/2017-43
|
21.11.2019
|
UP00032169
|
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 18.
|
pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - statična stabilnost objekta
|
Glede na spisno dokumentacijo je ugovor ogrožene statične stabilnosti stanovanjske hiše tožnica uveljavljala v teku celotnega postopka, in ga opirala na predložena mnenja strokovnjakov gradbene stroke. Obravnava navedenega ugovora sodi v okvir preizkusa, ki ga pristojni organ mora opraviti v okviru preveritve izpolnjenosti pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer pogoja skladnosti projekta s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), konkretno s šesto alinejo sedmega odstavka, točka a) 13. člena OPN MOL ID, po kateri se obstoječi objekt lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih objektov.
|
831
|
UPRS Sodba III U 64/2018-8
|
21.11.2019
|
UP00033040
|
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja - bistvena kršitev določb postopka
|
V obravnavani zadevi je gradbeni inšpektor dejstva, na katera je oprl svojo odločitev, ugotavljal z izvajanjem dokazov, in sicer z ogledom in pridobitvijo podatkov o spornih gradnjah, to pa pomeni, da ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pač pa v rednem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker ji ta možnost ni bila dana, sodišče zaključuje, da je v zadevi podana bistvena kršitev pravil postopka.
|
832
|
UPRS Sodba I U 549/2018-17
|
21.11.2019
|
UP00034073
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-7.1, 2/1-7.2, 66.
|
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - novogradnja - rekonstrukcija
|
Besedilo ZGO-1 ne daje neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, zato je treba odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Pojasnilo je še, da je upravnosodna praksa enotna, da je rekonstrukcijo smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, saj rekonstrukcija objekta, ki ga ni več, ni mogoča, zato se je v podobnih zadevah oprla na ugotovitve, ali predmetni objekt brez odstranjenih oziroma nadomeščenih konstrukcijskih elementov sploh še lahko pomeni tako vrsto objekta.
|
833
|
UPRS Sodba I U 1365/2018-12
|
21.11.2019
|
UP00034066
|
ZGO-1 člen 50, 50/6.
|
izdaja soglasja - pogoji za izdajo soglasja - javna infrastruktura - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
|
Objekta na neobstoječo infrastrukturo ni mogoče priključiti.
|
834
|
UPRS Sodba I U 1210/2018-17
|
14.11.2019
|
UP00036843
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 3, 3/3.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ograja - enostaven objekt - odmik od parcelne meje - soglasje - odstranitev objekta - ustavitev gradnje
|
Kakršno koli ograjo tik ob javni površini oziroma v odmiku, manjšem od 1,5 m, je mogoče bilo legalno postaviti le na podlagi gradbenega dovoljenja, brez gradbenega dovoljenja pa, če je izpolnjevala pogoje za enostaven objekt in s soglasjem organa Mestne uprave, pristojnega za promet.
|
835
|
UPRS Sodba II U 387/2017-7
|
13.11.2019
|
UP00034801
|
ZGO-1 člen 146, 146/1, 152. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nujnost postopka - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
|
Stranki v postopku ni bila dana možnost izjave. Inšpektor je namreč opravil inšpekcijski ogled, ne da bi jo o tem obvestil in ji dal možnost, da se o ugotovitvah izjavi. Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo in obseg le-te, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem izreče.<br/><br/>Postopek inšpekcijskega nadzorstva po ZGO-1 sicer šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, slednji pa določa, da je mogoče odločiti v skrajšanem postopku, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Izdaja odločbe v skrajšanem postopku je torej mogoča, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, v obravnavani zadeva pa takšna nujnost ni izkazana.
|
836
|
UPRS Sodba I U 2494/2018-13
|
11.11.2019
|
UP00034346
|
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 10, 11, 11/1. ZVZD-1 člen 3, 3/1, 3/1-2. GZ člen 3, 3/1, 3/1-12.
|
ukrep delovnega inšpektorja - varnost in zdravje pri delu - gradbišče - odgovornost glavnega izvajalca - delodajalec
|
Na gradbišču sta izvajala dela podizvajalca in sicer s tistimi delavci, ki so bili pri njima zaposleni, na gradbišču ni bilo delavcev, ki bi bili zaposleni pri tožniku ali bi zanj opravljali delo na drugi podlagi. V upravnem postopku prvostopenjski, niti drugostopenjski organ dejansko nista ugotovila drugače, ker sta štela, da to, pri kom so delavci zaposleni, ni pravno relevantno. Tudi tožbenim trditvam, da so delo na gradbišču opravljali delavci A. d.o.o. in B. d.o.o. s svojimi delavci, toženka v tem upravnem sporu ni nasprotovala. Za toženko torej ni sporno, da so bila dela oddana podizvajalcem in da so v času inšpekcijskega pregleda na gradbišču delali delavci, katerih delodajalec ni bil tožnik. Zato sodišče zaključuje, da so bili delavci, ki so delali na gradbišču v delovnem ali pogodbenem razmerju s podizvajalcema, tako da tožnika ni mogoče šteti za njihovega delodajalca v smislu kot ta pojem definira ZVZD-1.
|
837
|
UPRS Sodba I U 982/2018-10
|
7.11.2019
|
UP00034076
|
ZUPUDPP člen 12. ZUP člen 230. ZEN člen 11, 11/8.
|
evidentiranje meje - upravičeni vlagatelj - Republika Slovenija - pravna subjektiviteta - investitor
|
Direkcija RS za vode v okviru Ministrstva za okolje in prostor med drugim opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju upravljanja voda ter upravne, strokovne, organizacijske in razvojne naloge na področju gradnje vodnih objektov in vodne infrastrukture ter vzdrževanja vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč, poleg tega pa tudi izvaja naloge, povezane z investicijami v vodno infrastrukturo (prva do tretja točka drugega odstavka 14. člena Uredbe). Tak opis pristojnosti po presoji sodišča očitno pomeni pooblastilo Direkciji RS za vode, da v naštetih primerih v imenu Republike Slovenije opravlja delo investitorja.
|
838
|
UPRS Sodba I U 2644/2017-14
|
7.11.2019
|
UP00032242
|
ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUP člen 43, 222, 222/4, 246, 246/1, 255, 255/1. ZIN člen 24, 24/1.
|
inšpekcijski postopek - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
|
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsake upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega posamičnega akta, ampak samo tiste, ki za pojem upravnega akta, kot ga definira zakon, izpolnjujejo formalni pogoj (to so akti, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil1) in materialni pogoj (to je, da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v pravni položaj tožnika ter ki so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu.<br/><br/>Z izpodbijanim aktom - obvestilom inšpektorja pa po presoji sodišča v tej inšpekcijski zadevi (še) ni bilo meritorno odločeno. Povedano drugače: izpodbijano obvestilo ne vsebuje vsebinske opredelitve glede podane tožničine zahteve z dne 18. 5. 2017 z dopolnitvami oziroma glede njene prijave stranske udeležbe v tej njeni vlogi z dopolnitvami zahtevanem inšpekcijskem postopku, kot tožnici pravilno pojasnjuje pritožbeni organ v sklepu druge stopnje. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbijani akt ni upravni akt po ZUS-1.<br/><br/>Ker je, prvostopenjski organ o tožničini vlogi za priznanje statusa stranske udeleženke v tem (celotnem) inšpekcijskem postopku 19. 6. 2017 izdal sklep št. 06122-1326/2017-8 (39275), to pomeni, da procesne predpostavke za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje niso bile izpolnjene.
|
839
|
UPRS Sodba III U 267/2018-8
|
7.11.2019
|
UP00031404
|
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 214.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
|
Za izdajo inšpekcijske odločbe po 152. členu ZGO-1 je pravno pomembno izključno to, ali gre za objekt, za katerega je po zakonu treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in če da, ali je bilo to dovoljenje pridobljeno. Sodišče ugotavlja, da odgovora na to vprašanje izpodbijana (in enako tudi drugostopenjska) odločba ni pojasnila tako, da bi bilo mogoče odločitev preizkusiti, torej je nepopolna, kar je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj tožnikov objekt šteje kot objekt, za gradnjo katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, ki sicer, kot ni sporno, za prizidek ni bilo izdano.
|
840
|
UPRS Sodba I U 56/2018-5
|
7.11.2019
|
UP00034078
|
ZGO-1 člen 197. ZUP člen 129, 129/4, 146.
|
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - načelo zaslišanja
|
Utemeljeno tožnica uveljavlja, da je bila njena pravica do izjave kršena, ker se je upravni organ pri ugotavljanju pravno odločilnega dejanskega stanja oprl tudi na zbrane dokaze v upravni zadevi št. 351-1580/2009, ne da bi jo pred izdajo odločbe seznanil s tem, da bo izvedel tudi ta dokaz, in tožnici omogočil, da se o tem izjavi.<br/><br/>Za presojo, ali gre za situacijo v smislu zadnje povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, je bistveno, ali se zahteva opira na isto dejansko, torej trditveno, ne pa tudi dokazno podlago.
|