št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
781	UPRS Sklep III U 72/2020-4	14.5.2020	UP00035892	ZUreP-2 člen 221, 221/4, 222, 222/4. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - molk organa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - prostorski akti - občinski prostorski akti	Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu v zvezi z odmero komunalnega prispevka. Upravni spor je namreč, če zakon ne določa drugače, dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (t.i. tožba zaradi molka).<br/><br/>Po vložitvi tožbe je bila tožniku odločba o odmeri komunalnega prispevka sicer izdana, zato ne vztraja pri tožbi, kolikor jo je vložil zaradi molka prvostopenjskega organa, pač pa vztraja pri tožbi zaradi neskladja splošnega akta (odloka), na podlagi katerega je bila odločba izdana, z nadrejenimi pravnimi akti, predvsem Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, izdano na podlagi ZUreP-2. Takšna tožba pa v upravnem sporu ni dopustna, saj odlok ni upravni akt ali drug akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, gre namreč za splošni akt (predpis občine), ki sam ne ureja posamičnih razmerij, temveč je (šele) pravna podlaga za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, s katero se (šele) odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
782	UPRS Sodba IV U 189/2018-11	14.5.2020	UP00050189	ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 237, 237/2, 237/2-7.	obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - ugovori stranskega udeleženca - gradnja nezahtevnega objekta - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka	Glede na nesporna dejstva, da je tožnica, ki je bila pritegnjena v postopek kot stranska udeleženka v obnovljenem postopku, podala določene dokazne predloge, do katerih se upravna organa nista opredelila, dokazi pa tudi niso bili izvedeni, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
783	UPRS Sodba I U 2333/2018-9	14.5.2020	UP00038106	GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 3/1-25, 3/1-42, 82, 82/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - sanitarije - objekt	Da bi bilo mogoče sanitarije šteti za premičnino oziroma jih ne obravnavati kot objekt, ne bi smele biti priključene na komunalno infrastrukturo. Na presojo, da gre za objekt, ne more vplivati okoliščina, da naj bi bile obravnavane sanitarije v preteklosti prestavljene z ene lokacije na drugo. Morebitna možnost prestavitve objekta oziroma njegovih konstrukcijskih elementov sama po sebi ne pomeni, da ne gre za objekt oziroma da objekt na obravnavani lokaciji (parceli) ni povezan s tlemi.<br/><br/>Začasnosti objekta po 42. točki prvega odstavka 3. člena GZ (objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono) ni mogoče utemeljiti le z njegovimi tehničnimi značilnostmi, saj „začasnost“ po navedeni opredelitvi GZ ne pomeni zgolj „premičnosti“, temveč je odločilen čas njegovega obstoja oziroma postavitve. Tudi objekt, ki ga je mogoče zlahka odstraniti, je lahko na svoji lokaciji postavljen trajno.
784	UPRS Sodba I U 963/2019-11	14.5.2020	UP00035966	ZSZ člen 58. ZGO-1 člen 218c, 218c/1.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba zemljišč - namen uporabe nepremičnine - stanovanje - podatki iz uradnih evidenc	Nepravilno je stališče tožnika, da mu je bil NUSZ za prostor št. 669-2, torej stanovanjski prostor, odmerjen napačno, ker gre za neizdelan, nestanovanjski objekt, ki ni primeren za bivanje. Glede na navedene pravne podlage ni pravno upoštevno, ali so stanovanjski prostori dejansko uporabljeni za bivanje oziroma primerni za bivanje. Za odmero NUSZ je bistvenega pomena tista raba stavbe, ki se po izrecni določbi prvega odstavka 218c. člena ZGO-1 ugotavlja na podlagi evidentiranih podatkov katastra stavb. Odločilen je torej tisti namen rabe, ki je določen v REN.
785	UPRS Sodba I U 953/2019-9	14.5.2020	UP00037984	ZGO-1 člen 158, 158/1, 158/3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop elektrike - izvršitev inšpekcijskega ukrepa	Izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, v tem primeru izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna, kot tudi ne, da bi za izvršitev prepovedi, izrečene po 158. členu ZGO-1, moral biti izveden izvršilni postopek, saj so slednje del izreka inšpekcijskega ukrepa in s tem inšpekcijske odločbe.<br/><br/>Prepovedi, ki jih določa prvi odstavek 158. člena ZGO-1, so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Te prepovedi pa je vsebovala tudi zgoraj navedena inšpekcijska odločba, ki pa ni predmet presoje tega upravnega spora. Tožnik bi torej moral navedeno prepoved (in posledice njene izvršitve) izpodbijati že s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.
786	UPRS Sodba I U 2456/2018-8	14.5.2020	UP00038559	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba namembnosti - povečanje tlorisne površine - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice na objektu - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec	Za prej obstoječi zgrajeni leseni objekt je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, vendar gre že zaradi spremenjene namembnosti in spremenjenih tlorisnih dimenzij za bistveno drugačen objekt od dovoljenega. Glede na to prejšnji leseni objekt ne pomeni več objekta, za katerega je bila izdana odločba o priglasitvi del, temveč je šlo za gradnjo povsem drugega, novega objekta, kot je bil dovoljen, zato že o legalnosti prvotnega objekta ni mogoče govoriti, saj za tak objekt gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.<br/><br/>V primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu je inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
787	UPRS Sodba I U 636/2019-12	14.5.2020	UP00042453	ZGO-1 člen 150, 150/1, 150/1-3, 152, 158, 158/1. ZIN člen 19, 19/1, 20, 20/1, 32, 32/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje - sorazmernost ukrepa	Iz prvega odstavka 32. člena ZIN se v skladu s prvim odstavkom 3. člena v postopkih gradbene inšpekcije uporablja le glede tistih vprašanj, ki niso urejena z ZGO-1. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi. Navedena določba inšpektorju nalaga ukrepanje brez obvestil ali sklepov o razširitvi, na katera se tožnika, kot podlago za začetek postopka, sklicujeta.<br/><br/>V 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnika ne moreta sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drugačen ukrep, opozorilo in dan rok za odpravo pomanjkljivosti (drugi in tretji odstavek 33. člena ZIN). Ukrepe gradbene inšpekcije določa ZGO-1 in ta v primeru uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja določa ukrep iz 150. člena ZGO-1. Opozorilo iz drugega odstavka 33. člena ZGO-1 je oblika inšpekcijskega ukrepa, ki ga inšpektor izreče, če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) neprimernosti opozorila kot ukrepa napravil že zakonodajalec, ko je za uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato neuporaba 7. in 33. člena ZIN v obravnavanem primeru, kot ugovarjata tožnika, ne pomeni kršitve materialnega prava in načela sorazmernosti.
788	UPRS Sodba I U 2083/2018-8	14.5.2020	UP00038517	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-12.2, 153. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	ukrep gradbenega inšpektorja - bencinski servis - objekt - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - neobrazložena odločba	Glede na 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.
789	UPRS Sodba I U 2596/2018-20	14.5.2020	UP00038107	ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 290, 290/1, 298, 298/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - enostranski izvršilni postopek - odstranitev nelegalne gradnje - upravna izvršba s prisilitvijo - obrazložitev sklepa	Izpodbijani sklep vsebuje (jasne) razloge, zakaj je gradbeni inšpektor izbral način izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo ter so tako neutemeljene tožbene navedbe, da se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.
790	UPRS Sodba I U 2234/2018-9	14.5.2020	UP00044174	ZGO-1 člen 3, 3a.	nadstrešek - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja	Glede skladnosti gradnje s predpisi je treba zaradi koristi zavezanca presojati gradnjo po materialnih predpisih, ki so veljali od gradnje do izreka izpodbijanega ukrepa, zato sta se organa pravilno opirala na predpise, kot sta jih navedla in pojasnila v svojih odločbah, ker so po povedanem vsi pravno relevantni za odločitev v tej zadevi.
791	UPRS Sodba II U 207/2018-11	14.5.2020	UP00036900	ZSZ člen 58, 58/1, 58/2, 59. ZEN člen 72, 72/1, 73, 87, 90, 90/2, 98.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba objekta - Katoliška cerkev - kataster - kataster stavb	Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so podatki iz katastra stavb oziroma REN, kar pomeni, da mora davčni organ pri odmeri nadomestila upoštevati zgolj te podatke. Sodišče sicer pritrjuje tožeči stranki, da ZSZ/84 ne določa vrste prostorov, ki se lahko uporabljajo za versko dejavnost, prav tako ji tudi pritrjuje, da Katoliška cerkev deluje svobodno in način dela ter uporabo prostorov za verske namene določa sama, vendar pa to za konkretno zadevo ni relevantno. Za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je namreč ključen zgolj podatek, kako je objekt v katastru stavb oziroma v REN evidentiran po dejanski rabi in konkretni objekt je, kar ni sporno, evidentiran kot stanovanjski prostor in s tem objekt, za katerega je tožena stranka zavezana poravnati nadomestilo. Kolikor pa je pretežni namen uporabe objekta verska dejavnost, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi moral tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo najprej ugotoviti geodetski organ, šele nato pa bi se lahko na podlagi tako spremenjenih podatkov odmerilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma ugotovilo, da gre za objekt, ki ga verska skupnost uporablja za svojo dejavnost in da se za ta objekt zato ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
792	UPRS Sodba II U 166/2018-16	14.5.2020	UP00036899	ZSZ člen 58, 60, 60/1. ZEN člen 19, 19/4, 19/5, 96, 98. ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - namembnost zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - podatki o lastništvu nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc	Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je opredelitev nepremičnine za stavbno zemljišče v občinskih prostorskih aktih, njena komunalna opremljenost (oziroma možnost doseči tako opremljenost) in podatki iz zemljiškega katastra, zato njena dejanska uporaba ni bistvena. Uporaba, delitev in razpolaganje z nepremičnino v preteklosti na odločitev sodišča nima vpliva, prav tako vprašanje spremembe parcelnih meja, njihovo združevanje in razdruževanje, ki je v domeni pristojnih geodetskih organov.
793	UPRS Sklep I U 173/2020-11	11.5.2020	UP00042451	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4, 101, 101/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe	Za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se (15-dnevni) rok izteče na delovni dan ali na dela prost dan, saj fikcija nastopi ne glede na to okoliščino.
794	UPRS Sodba I U 315/2019-12	7.5.2020	UP00037049	ZUP člen 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 267/1. ZGO-1 člen 62, 62/1, 62/2, 62/3.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - pravni interes	Samo dejstvo, da je tožnik imetnik služnostne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje GD, ne pomeni, da je s tem njegov pravni interes izkazan in da je zato njegova udeležba v postopku obvezna.<br/><br/>Posameznik, ki želi vstopiti v določen postopek izdaje gradbenega dovoljenja, mora konkretno neposredno pravno korist za vstop v postopek izkazati.
795	UPRS Sodba I U 225/2019-8	7.5.2020	UP00042434	GZ člen 29, 35, 35/2, 35/2-3, 35/5, 35/6, 43, 43/1, 43/1-1, 45. ZUP člen 133. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 60.	gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - popolna vloga - sprememba zahtevka	Sprememba zahtevka, ki jo omogoča 133. člen ZUP, učinkuje od postavitve spremenjenega zahtevka, zato se tožnik ne more sklicevati, da bi moral organ šteti, da je bila vloga z dne 15. 6. 2018 popolna, ker s spremembo zahtevka oziroma mnenjem Elektra z dne 20. 9. 2018 izkazovanje pravice graditi na parcelah 1751/20 in 1754 k.o. ... (ki sta bili predmet poziva na dopolnitev) ni več potrebno iz razloga, ker se tam gradnja elektro priključka ne bo izvajala.<br/><br/>V obravnavani zadevi sodišče rok iz šestega odstavka 35. člena ZUP šteje za instrukcijski, za kršitev instrukcijskih rokov pa ni predvidenih posledic, ki bi imele vpliv na vsebinsko obravnavo zadeve.
796	UPRS Sodba I U 1229/2018-11	7.5.2020	UP00038098	ZGO-1 člen 165a, 156a/1, 156a/1-1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev gradnje - izvršilni postopek - odlog izvršbe - dokaz z zaslišanjem strank - nedovoljene tožbene novote - materialna izčrpanost pravnih sredstev	Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice, ki ga organ ni izvedel, je poleg tega podrejeni dokaz, ki se lahko uporablja le skupaj z drugimi dokazi (188. člen ZUP), in tožnica, ki še nadaljnjih dokazov ni predlagala, tako tudi z dokazom z izjavo stranke ne bi mogla izkazati drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno, saj navedeni dokaz ne more biti edini za dokazovanje kakšnega dejstva.<br/><br/>Navedb tožnice, ki se nanašajo na razlog za odlog izvršbe iz tretje alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, ker jih ni podala že v pritožbi, sodišče kot nedopustnih vsebinsko ne obravnava.
797	UPRS Sodba I U 976/2018-12	7.5.2020	UP00038096	ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1, 60, 60/2, 60/3. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZGO-1 člen 218c, 218c/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (2000) člen 8.	stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence	Organ je upošteval podatke, ki izhajajo iz registra nepremičnin (v nadaljevanju REN). To pomeni, da je prvostopenjskemu organu treba pritrditi, da je v izpodbijani odločbi pravilno upošteval stanovanjsko površino 340,60 m2 kot podatek iz REN; taka uporaba je (bila) predpisana v prvem odstavku 218.c člena ZGO-1.
798	UPRS Sodba I U 850/2018-39	7.5.2020	UP00034470	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostopna pot - javna cesta na zasebnem zemljišču - protipravnost - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini	Obseg gradnje, z njim pa tudi vsi možni posegi v pravice tožnikov, je opredeljen v izreku gradbenega dovoljenja, ki je bilo tožnikoma vročeno, že s tem pa jima je bila zagotovljena možnost, da določno navedeta, v katero pravno korist jima posega izpodbijana odločba, kako in s čim.<br/><br/>Drugostopenjski organ v zvezi z dostopno potjo v obrazložitvi svoje odločbe pojasni, da gre za zasebna zemljišča, ki jih je občina sicer določila kot del javne poti, vendar pa to po ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča RS še ne pomeni, da gre tudi za prometno površino splošnega pomena za cestni promet. Drugostopenjski organ zato meni, da gre za zasebno zemljišče, na katerem je investitor pridobil ustrezno služnost, ki je tudi vpisana v zemljiško knjigo.
799	UPRS Sodba I U 459/2019-8	7.5.2020	UP00036051	ZUP člen 290, 290/1, 290/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dovolitev izvršbe	Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe.
800	UPRS Sodba I U 969/2019-13	7.5.2020	UP00035963	ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo postopka - subjektivni rok	Zakon ne zahteva, da bi moral biti predlagatelj podrobneje seznanjen z vsebino odločbe, ampak za začetek štetja subjektivnega roka določa dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba izdana in da torej obstaja. V roku enega meseca je morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo - jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka ter ga tudi vloži. Kdaj je predlagatelj obnove postopka izvedel za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je trditveno in dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na njegovi strani.<br/><br/>Tožnica pravočasnosti predloga za obnovo ni dokazala, saj niti ni postavila izrecne trditve, kdaj je izvedela, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano in ni predlagala dokazov, s katerimi bi to dokazala, ampak je navajala in dokazovala le, kdaj je bila seznanjena z njegovo vsebino.