št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
721	UPRS Sodba I U 1425/2018-41	9.7.2020	UP00044095	ZEN člen 38, 38/4, 39, 39/1, 39/2.	evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek	V upravnem postopku lahko upravni organ ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki je bil glede ureditve meje med parcelama 2903/2 in 3698, obe k.o. ... ustavljen, glede preostalih obravnavanih mej pa tožnica sodnega postopka očitno niti ni sprožila. Evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače.
722	UPRS Sodba I U 1290/2019-16	2.7.2020	UP00044224	ZGO člen 19, 36, 41. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - razveljavitev lokacijskega dovoljenja - pravne posledice razveljavitve - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka	Tožnika ugovarjata, da toženka presoje, ali je tehnična dokumentacija skladna z lokacijskimi pogoji, ni opravila. Glede na bližino njunega objekta in zatrjevane vplive, ki jih ima gradnja investitorja na njun objekt, po presoji sodišča izkazujeta pravni interes za tak ugovor in je ta podan v obsegu dovoljene obnove postopka, tj. zaradi varovanja njunih pravic oziroma pravnih koristi.<br/><br/>Toženka v izpodbijani odločbi sicer navaja, da je preverjala, ali projekt vsebuje vse sestavine po 19. členu ZGO in tudi da je preverila pogoje iz lokacijskega dovoljenja, ki so bili v času odločanja o gradbenem dovoljenju izpolnjeni. Vendar je taka obrazložitev pavšalna, saj iz nje ne izhaja, da bi toženka ugovor zavrnila, ker naj bi ugotovila, da se nanaša na izmere dejansko izvršene gradnje in ne na neskladnost med lokacijsko dokumentacijo in PGD. Prav tako pa toženka v izpodbijanem aktu ni opravila primerjave dimenzij v lokacijski dokumentaciji in PGD, iz česar bi bilo mogoče zaključiti, da je njuna skladnost izkazana. Glede na to sodišče izpodbijanega akta v tem delu ni moglo preizkusiti in je podana kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
723	UPRS Sklep I U 515/2020-5	2.7.2020	UP00037097	ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 200.	razlastitev - javna cesta - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt	Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker torej izpodbijani sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.<br/><br/>Del izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi, s prepovedjo prometa z nepremičninami ali njihovega bistvenega spreminjanja brez soglasja razlastitvenega upravičenca, (zgolj) naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki pa jih določa že sam zakon. Ne gre torej za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil, s tem pa tudi ne za njegovo oblastveno odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega in drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ki bi bila lahko predmet izpodbijanja s tožbo v upravnem sporu.
724	UPRS Sodba III U 126/2017-9	23.6.2020	UP00035888	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 146, 146/3, 146/3-5.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka	Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru izpodbijano odločbo izdal v posebnem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožečima strankama možnost, da se seznanita s končnim uspehom dokazovanja in o tem izrečeta. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je prvostopenjski organ pri pristojni upravni enoti sam pridobil dodatno dokumentacijo, nakar je izdal izpodbijano odločbo, pred tem pa tožnikov ni seznanil s končnim uspehom dokazovanja ter jima dal možnosti, da se o tem izrečeta.<br/><br/>V zvezi z načelom zaslišanja stranke je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (prim. sklep XIps 326/2014), da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah učinkovito izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost tudi razbrati v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pa pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku, takšno pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in, če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
725	UPRS Sodba I U 577/2019-22	18.6.2020	UP00044182	ZEN člen 36, 36/3. ZUP člen 7.	ureditev meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - varstvo pravic stranke	Z zapisnikom je dokazano, da se je tožnik s predlagano mejo strinjal. Nedokazana je navedba, da je tožnik podpisal zgolj prisotnost na obravnavi, ker vsebina zapisnika dokazuje nasprotno. Tožnik dokazov, ki bi dokazovali morebitno nepravilnost zapisnika, niti ne predlaga.
726	UPRS Sodba I U 2077/2018-8	18.6.2020	UP00038104	ZEN člen 11, 11/3.	zaščitena kmetija - dedovanje - dediči - skupnost dedičev - skupni lastniki - stranke v upravnem postopku	Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni jasno, kdo v resnici je dedič, kaj mu gre iz zapuščine in na kakšni podlagi; to velja tudi v primeru oporočnega dedovanja, saj sodišče razglasi oporoko ne glede na to, ali je po zakonu veljavna in ne glede na to, ali je oporok več (drugi odstavek 194. člena ZD). Po določbah ZD torej ni ovir, da bi do skupnosti dedičev prišlo tudi v primeru obstoja oporoke.
727	UPRS Sodba II U 152/2018-28	17.6.2020	UP00040487	ZGO-1 člen 65, 66.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - trditveno in dokazno breme - osončenje	Po izrecni določbi prvega odstavka 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.
728	UPRS Sklep in sodba II U 347/2018-10	12.6.2020	UP00036161	Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (2011) člen 22.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - cevovodi - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - priključitev zgradbe na javno kanalizacijo	Javna kanalizacija je omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, kanalizacijski priključek pa cevovod s pripadajočo opremo, ki poteka od posameznega objekta do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje in s tem v lasti ter upravljanju lastnika objekta. To pomeni, da je izvajalka gospodarske javne službe dolžna zagotavljati vzdrževanje javne kanalizacije, medtem ko je vzdrževanje posameznega internega kanalizacijskega voda obveznost lastnika objekta, iz katerega je ta vod speljan do javne kanalizacije (v skladu s soglasjem izvajalca javne službe). Ker gre v konkretnem primeru za obveznost popraviti porušen del internega kanalizacijskega voda, speljanega v javno kanalizacijo iz zgradbe v solasti tožnikov, ni dvoma, da gre za obveznost tožečih strank in ne izvajalke gospodarske javne službe.
729	UPRS Sodba III U 101/2019-15	12.6.2020	UP00036168	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. ZEN člen 20, 20/1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - parcelne meje - urejena meja	Ugovor tožečih strank, da v času izdaje izpodbijane odločbe dejanska meja med njihovimi zemljišči in zemljiščem v lasti investitorke, na katerem je namerevana gradnja, ni skladna s katastrskimi mejami, posledično pa naj ne bi bil izkazan pogoj pravice graditi, je neutemeljen. Urejena meja je tista meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško katastrskih točk, določene s predpisano natačnostjo. Tožeča stranka je sicer v postopku pred upravnim organom prve stopnje zatrjevala neurejenost spornega dela parcelne meje, vendar za to ni predložila nobenega dokazila.
730	UPRS Sodba I U 1345/2019-15	11.6.2020	UP00038472	ZGO-1 člen 65,65/1. ZUP člen 189,189/1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - hrup - dokazovanje z izvedencem - parkirna mesta	Tožnik varuje svoj pravni interes s trditvami, da bo hrup iz objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, presegel predpisano stopnjo varstva pred hrupom in da so določbe Odloka o številu parkirnih mest nepravilno uporabljene. Glede hrupa je tožnik svoje ugovore podkrepil z mnenji prof. dr. B.B., sodnega izvedenca strojne stroke za področje hrupa in predlagal, naj toženka v zvezi z vprašanjem, ali bo hrup presegal predpisano stopnjo varstva, postavi izvedenca za hrup. Prvostopenjski organ se o njegovem dokaznem predlogu ni izrekel in ni pojasnil, zakaj mu ni ugodil, tj. iz katerih razlogov mu tožnik ni vzbudil dvomov. Stranka strokovno podkrepljenih dokazov ne more predložiti drugače, kot da naroči mnenje strokovnjaka in ga predloži. Za odločitev o zavrnitvi dokazovanja z izvedencem so relevantni razlogi, zaradi katerih kljub konkretnim, strokovno podkrepljenim ugovorom, ki izhajajo iz mnenj dr. B.B., pri toženki ni nastal dvom v pravilnost PGD.<br/><br/>Glede parkirnih mest je toženka svojo odločitev, da za prostore fitnesa ni potrebno zagotoviti nobenega parkirnega mesta oprla izključno na pojasnilo investitorja, da prostor ni namenjen zunanjim uporabnikom in ga je treba šteti kot prostor za športnike, enako kot velja npr. za garderobe. Po presoji sodišča je taka uporaba materialnega predpisa napačna. Odlok namreč jasno določa, da je potrebno upoštevati namembnost objekta oziroma dejavnost, ki se v njem odvija. Kdo bo uporabljal prostor, tj. ali zgolj športniki, ki sicer uporabljajo dvorano ali tudi drugi, po Odloku ni pravno relevantno. Za vse prostore, ki niso dvorana, jih je pa mogoče uvrstiti pod ostale kriterije za zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest, je ta parkirna mesta potrebno zagotoviti.
731	UPRS Sodba I U 2016/2018-14	11.6.2020	UP00044177	ZGO-1 člen 3, 152, 153.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - upravna dovoljenja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja	Tožnik v tožbi z navedbami o zmotno ugotovljeni višini objekta in napačno ugotovljeni etažnosti sicer uveljavlja, da je objekt zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom, vendar pa s tem ne more uspeti.
732	UPRS Sodba in sklep IV U 168/2018-27	11.6.2020	UP00049778	ZGO-1 člen 152.	inšpekcijski ukrep - sprememba lokacijskih pogojev - gradbeno dovoljenje - ustavitev gradnje objekta	Tožnik ni sledil zahtevam gradnje iz gradbenega dovoljenja, v zvezi s čimer se tožnik sklicuje na odločbo, s katero je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno z določitvijo višinskih gabaritov, kot so bili dejansko zgrajeni, vendar sodišče ugotavlja, da ta odločba ni postala dokončna in je bila v končni fazi razveljavljena.<br/><br/>V primeru spremembe višinskih mer objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, je treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje, kajti takšna sprememba pomeni spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju.
733	UPRS Sodba in sklep I U 237/2019-16	9.6.2020	UP00044234	ZGO-1 člen 65, 66. ZUP člen 43.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti - zdravstvena dejavnost - poseg v konstrukcijo - parkirna mesta - pravni interes	Po presoji sodišča je prvostopni organ pravilno umestil nameravano dejavnost stranke z interesom med podjetje z visoko tehnologijo z (med drugim) registrirano dejavnostjo: razvoj, proizvodnja in trženje novih tehnologij, tehnološko zahtevnih izdelkov in storitev z visoko vsebnostjo znanja.<br/><br/>Umestitev dejavnosti stranke z interesom pod namembnost tehnološko podjetništvo zadošča za ugotovitev o skladnosti dejavnosti stranke z interesom z dopustno namembnostjo.<br/><br/>Drugi tožnik ni pojasnil, v čem se kaže njegov pravni interes v zvezi z ustrezno zagotovitvijo zadostnega števila parkirnih mest, saj ga nedvomno ni mogoče šteti za nosilca javnega interesa. Kot zasledovanje slednjega (tj. javnega interesa) pa je ta ugovor mogoče tudi identificirati.
734	UPRS Sodba I U 1288/2019-11	28.5.2020	UP00036014	GZ člen 43, 43/1, 43/1-8, 116, 116/4, 116/4-4, 117, 117/2, 117/2-3. ZUreP-2 člen 220, 220/2, 221, 221/2. Uredba o spremembah Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 19, 30, 30/2, 30/9. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Iz obrazložitve ni mogoče nedvoumno razbrati ali se tožnikova zahteva nanaša na legalizacijo objekta v izmeri 928,70 m2 ali objekta v izmeri 199,28 m2. To tudi iz upravnega spisa ne izhaja, saj je tožnik v vlogi za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka zapisal, da je predmet legalizacije objekt s površino 199,28 m2, v pisnem delu dokumentacije pa je za legalizacijo obširno opisano, kako je bil zgrajen “glavni objekt in severozahodni prizidek“ v izmeri 729,40 m2 in “prizidek v izmeri 199,28 m2 na zahodni strani“. Nejasno je torej ostalo to, kar je za odmero komunalnega prispevka bistveno, tj., kaj je glede na dokumentacijo za legalizacijo sploh predmet zahteve za legalizacijo. Če pa je ta dokumentacija nejasna, mora organ pristojen za odmero komunalnega prispevka, pred njegovo odmero to vprašanje razčistiti tako, da o tem ne bo nobenega dvoma ter to ugotovitev tudi razumljivo obrazložiti.
735	UPRS Sodba I U 2041/2018-8	28.5.2020	UP00044181	ZGO-1 člen 152, 153.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna dovoljenja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - prizidek	Ob primerjavi gabaritov iz upravnih aktov je tako že na prvi pogled očitno, da obravnavani objekt, to je prizidek, tlorisnih dimenzij cca 15,5 m x 3,40 m, višinskih gabaritov pritličja in mansarde, nima podlage v nobenem izmed naštetih upravnih dovoljenj in da gre za povsem drug objekt v razmerju do objektov, ki so bili dovoljeni z upravnimi akti. Zato obravnavane gradnje ni mogoče obravnavati niti kot neskladne gradnje v smislu 153. člena ZGO-1 po nobenem od navedenih upravnih dovoljenj.
736	UPRS Sodba III U 268/2018-8	21.5.2020	UP00035877	ZGO-1 člen 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja	Sporna terasa je lokacijsko gledano samostojen objekt, stoječ na parcelah drugih lastnikov, za katerega tožeča stranka ni pridobila gradbenega dovoljenja in je tožena stranka sporno gradnjo pravilno opredelila kot nezakonito. Odstranitev nelegalne gradnje je edini ukrep, ki ga gradbeni inšpektor lahko izreče v primeru nelegalne gradnje, zatorej ni zakonske podlage za izrek milejšega ukrepa ob ocenjevanju sorazmernosti in nevarnosti za okolje. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bil inšpekcijski postopek uveden pred uveljavitvijo novega zakona, ki ureja gradnjo, zato se konča po odločbah ZGO-1.
737	UPRS Sodba I U 1805/2018-8	21.5.2020	UP00038100	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 3, 3-14, 13/7b. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - neobrazložena odločba	Obrazložitev izpodbijane odločbe je posplošena, tako da ni mogoč njen materialno pravni preizkus. Upravni organ namreč ni presodil navedb tožnikov in se do njih v izpodbijani odločbi konkretizirano opredelil, da bi bilo njun obstoječi objekt treba obravnavati kot samostojno enoto tipa objekta nizka prostostoječa stavba in ne po določbah OPN MOL, ki se nanašajo na tip objekta dvojček.
738	UPRS Sodba I U 2026/2019-6	21.5.2020	UP00042431	ZUreP-2 člen 221, 221/2. ZUP člen 146, 251.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obstoječi objekt	Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo, kar pa enako velja tudi v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
739	UPRS Sodba I U 2459/2018-22	21.5.2020	UP00034465	ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/4. Odlok o občinskih cestah v Občini Log - Dragomer (2008) člen 37.	soglasje h gradnji - ograja - varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas	Med strankama ni sporno, da je predmetna ograja na nekaterih delih postavljena tudi manj kot 40 cm od roba asfalta ... ceste, s čimer je poseženo v varovalni pas občinske ceste. Tožnica ne oporeka niti zaključku organov obeh stopenj, da je s tem poseženo tudi v možnost namestitve prometne signalizacije in prometne opreme ter da zaradi postavitve ograje na cestišče tudi ni prostora za odlaganje snega ob rob vozišča na način, da so ovirani pešci in promet z vozili ter da je s postavitvijo ograje dodatno zmanjšana preglednost pri izvozu iz privatne parcele na cesto, s čimer je ogrožena tudi varnost udeležencev v cestnem prometu ter da so s postavitvijo ograje prizadeti tudi interesi širitve ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa na ... cesti. Zato je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ izdajo soglasja tožnici za poseg (postavitev ograje) v varovalnem pasu občinske ceste utemeljeno zavrnil.
740	UPRS Sodba I U 2176/2018-11	21.5.2020	UP00038105	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1.. Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (1999) člen 19, 19-10.. ZKZ člen 4, 4/1.	gradbeno dovoljenje - oglasni objekt - skladnost s prostorskim aktom - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja	Tudi če prostorski akt na videz dovoljuje določeno vrsto posegov v prostor brez izrecnih omejitev, je treba pri njegovi uporabi oziroma razlagi upoštevati morebitne omejitve, ki izvirajo neposredno iz zakona, saj bi drugačna razlaga pomenila nezakonitost prostorskega akta.