št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
701	UPRS Sodba I U 1211/2019-9	10.9.2020	UP00043973	ZAID člen 5, 15, 55, 55/5, 55/6. ZGO-1 člen 230, 230/1, 230/2, 230/3. ZUP člen 64, 64/1, 68.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - materialni prekluzivni rok - sprememba pogojev - neenakopravno obravnavanje	Po presoji sodišča ZAID določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan, ne glede na to ali na ta dan organ dela.<br/><br/>Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec upoštevaje navedene pogoje spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo.1 Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.<br/><br/>Po presoji sodišča gre za razumen razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu oziroma s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje, je tudi Ustavno sodišče že zavzelo stališče, da je izboljšava kvalitete graditve objektov ustavno dopusten cilj in da lahko zakonodajalec zaradi varovanja javne koristi (dvig kvalitete projektiranja, večja varnost, oblikovna skladnost objektov, večja kakovost graditve) zviša izobrazbene pogoje za projektante in na novo uredi pogoje in način projektiranja objektov.<br/><br/>ZAID od imetnikov pravic, ki jim gredo po prehodni ureditvi ZGO-1, zahteva zgolj to, da v roku 6. mesecev vložijo zahtevo za vpis v imenik in predložijo dokazila.<br/><br/>Zakon ne zahteva dodatnih izobraževanj, niti preverjanja znanja, ampak zgolj predložitev dokazil o že obstoječi izobrazbi in delovnih izkušnjah ter o zavarovanju. Glede na to pa je rok šestih mesecev po presoji sodišča primeren, saj povprečno skrben strokovnjak v tem času lahko zbere že obstoječa dokazila oziroma sklene zavarovanje odgovornosti in vse to predloži organu, ki bo, če bo ugotovil, da je posameznik izpolnjeval strokovne pogoje po ZGO-1, odločil o njegovem vpisu v imenik IZS.<br/><br/>Za tiste, ki so vpisani, je IZS že ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za vpis. Zato je razumna ureditev, da jim status, če ne predložijo navedenih dokazil, miruje, saj pomeni le, da trenutno ne opravljajo tega poklica. Tiste osebe, ki v imenik niso bile vpisane, pa morajo svojo strokovno usposobljenost za vpis šele izkazati. Neenakopravno obravnavanje bi tako nastopilo kvečjemu, če bi zakon te osebe, ki niso v enakem položaju, obravnaval enako.
702	UPRS Sodba II U 194/2018-20	9.9.2020	UP00040437	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7.	gradbeno dovoljenje - minimalna komunalna oskrba - dostop do javne ceste - ureditev meje	Minimalna komunalna oskrba objekta, ki vključuje tudi dostop objekta do javne ceste, je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
703	UPRS Sodba I U 1848/2019-10	27.8.2020	UP00044221	ZUreP-2 člen 200, 200/1, 211, 211/7, 211/9.	ustanovitev služnosti v javno korist - razlastitev - procesni akt - sklep o uvedbi postopka	Tudi v postopku ustanovitve služnosti v javno korist po 211. členu ZUreP-2 (enako kot v razlastitvenem postopku) je treba najprej izdati sklep o uvedbi tega postopka, pri čemer zakon uvedbo postopka in izdajo sklepa o tem veže izključno na pogoj popolne zahteve za obremenitev nepremičnine (prvi odstavek 200. člena ZUreP-2), kar pomeni, da je treba tudi v postopku ustanovitve služnosti v javno korist po ZUreP-2 najprej opraviti (le) preverjanje formalne popolnosti vloge oziroma zahteve, nato pa po uvedbi postopka ugotavljati še materialnopravne pogoje za ustanovitev služnosti v javno korist in v ta namen izvesti ugotovitveni postopek ter izdati odločbo.<br/><br/>To pomeni, da je sklep o uvedbi postopka obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist po ZUreP-2 le procesne narave in da mu ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Del izreka sklepa z dne 10. 6. 2019, ki se nanaša na zaznambo začetka postopka obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi, s prepovedjo prometa z nepremičnino ali njenega bistvenega spreminjanja brez soglasja upravičenke, pa (zgolj) naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki pa jih določa že sam zakon, in torej ne gre za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil, s tem pa tudi ne za njegovo oblastveno odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice.
704	UPRS Sklep IV U 59/2020-19	26.8.2020	UP00049822	ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.	sodelovanje v upravnem postopku - predhodni preizkus tožbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe	Ker tožeča stranka (oziroma posamezni tožniki) ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja, glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ni procesno legitimirana za vložitev tožbe zoper izpodbijano dovoljenje.
705	UPRS Sklep I U 1783/2016-25	26.8.2020	UP00043110	ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZGO-1 člen 96, 96/2.	postopek izdaje uporabnega dovoljenja - uporabno dovoljenje za del objekta - priznanje statusa stranskega udeleženca - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - tožnik v upravnem sporu - aktivna procesna legitimacija - zavrženje tožbe	Drugi odstavek 96. člena ZGO-1 izrecno odloča, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja kot edina stranka samo investitor. Tako že določbe ZGO-1 formalno omejujejo stransko udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, zato uporaba 43. člena ZUP glede stranske udeležbe ni mogoče.
706	UPRS Sodba I U 1865/2018-12	20.8.2020	UP00043106	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5.5.1, 2/1-5.5.2, 50, 50/4.	gradbeno dovoljenje - soglasje - projektni pogoji - soglasje k projektnim rešitvam - neobstoječ pogoj	Toženka je v projektnih pogojih določila neobstoječ pogoj, zato se šteje, kot če sploh ne bi bil določen. Prav tako projektni pogoj tudi ne more biti abstraktna zahteva po splošnem spoštovanju predpisov.
707	UPRS Sklep II U 249/2020-7	19.8.2020	UP00039673	ZUS-1 člen 32.	ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda	Tožnika sicer nista predložila izvedeniškega mnenja, ki bi izkazalo, da je ukrep neizvedljiv ali da odstranitev ogroža stanovanjsko hišo, ki je povezana z nelegalno zgrajenim objektom, kakor tudi ne, da prizidka ni mogoče enostavno odrezati od preostalega objekta, saj bi lahko vplivalo na statično stabilnost zalednega terena, vendar je po presoji sodišča z navedbami tožeče stranke in fotografijami, ki se nahajajo v spisovnem gradivu možno povzeti, da sta tožnika z verjetnostjo izkazala možnost nastanka težko popravljive škode, saj iz fotografij izhaja, da poteka zemljišče v hrib, in da se podporni zid stika z regionalno cesto, ki poteka mimo stanovanjske hiše, zaradi česar sta izkazala verjetnost možnosti nastanka težko popravljive škode, ki bi jima lahko nastala zaradi izvršitve naloženega ukrepa odstranitve.
708	UPRS Sklep I U 997/2020-7	27.7.2020	UP00044251	ZUS-1 člen 2, 2/1, 36/1, 36/1-2, 36/1-4.	ukrep gradbenega inšpektorja - preuranjena tožba - začasna odredba - zavrženje tožbe	O pritožbah zoper izpodbijano odločbo z dne 26. 2. 2020 in sklep z dne 18. 6. 2020, v času vložitve tožbe, dne 16. 7. 2020 še ni bilo odločeno, torej oba upravna akta še nista bila dokončna. Torej, ker nista bila dokončna, je tožnik zoper odločbo in sklep vložil tožbo preuranjeno – prezgodaj.<br/><br/>Tožba, ki je sposobna za vsebinsko obravnavo je procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker v obravnavanem primeru vsebinska obravnava tožbe ni možna, ker tožba ni dovoljena, je posledično, ob smiselni uporabi 4. točke 36. člena ZUS-1, sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
709	UPRS Sodba II U 247/2018-18	23.7.2020	UP00040459	ZGO-1 člen 74c. URS člen 72.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - imisije - smrad - pravica do zdravega življenjskega okolja	Zgolj dejstvo, da zakonskega predpisa o merilih o mejnih vrednostih smradu v stanovanjskih območjih Republike Slovenije ni, še ne pomeni, da se lahko okolje neomejeno obremenjuje oziroma, da se lahko vanj neomejeno posega s tovrstnimi emisijami. Postavlja se vprašanje, kakšna je normalna obremenitev in kakšna je čezmerna obremenitev. Za ugotavljanje teh pa se je mogoče opreti na že oblikovane standarde držav, ki prav tako kot Republika Slovenija ščitijo pravico do zdravega življenjskega okolja.
710	UPRS Sodba I U 1021/2019-14	21.7.2020	UP00037023	GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 82. ZGO-1 člen 152, 156a. ZIN člen 7, 7/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - pravica do spoštovanja doma	Iz podatkov upravnih spisov, vključno z izpodbijano odločbo, izhaja, da za zgrajen stanovanjski objekt, tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, pa bi ga moral. Ta ugotovitev, ki je tožnik ni prerekal ne v upravnem postopku in je ne prereka niti v tožbi, pa je pravno relevantna v primerih, kot je obravnavani, tj. ko gre za presojo izreka ukrepa gradbenega inšpektorja v primerih nelegalnega objekta.<br/><br/>Za nelegalen objekt materialni predpis, torej GZ, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev (z vzpostavitvijo v prejšnje stanje), kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen. Javni interes pa je že vsebovan v samem GZ.<br/><br/>Pravica do spoštovanja doma je, upoštevajoč stališče Ustavnega stališča varovana pred nedopustnimi posegi v fazi izvršitve inšpekcijske odločbe. Predmet presoje v tem upravnem sporu pa je izrek ukrepa gradbenega inšpektorja, ne pa (že) faza njegove izvršitve, zato tega ugovora sodišče v tem upravnem sporu še ne more presojati.
711	UPRS Sodba I U 1515/2018-9	21.7.2020	UP00044052	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2., 2/1-12.1, 3, 3/1, 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - rekonstrukcija objekta - ponovni postopek	Ponovni postopek ne pomeni, da se postopek začne znova, pač pa je namenjen odpravi nepravilnosti prej izdane odločbe v skladu z opozorili drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku (251. člen ZUP) oziroma v skladu s pravnim mnenjem sodišča glede materialnega prava ter v skladu s stališči sodišča glede postopka, če je bila odločba odpravljena v upravnem sporu.<br/><br/>V obravnavanem primeru je bila ugotovljena nelegalna rekonstrukcija obstoječega objekta (senika), (že) za rekonstrukcijo objekta kot tako pa je po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 predpisano gradbeno dovoljenje, in če se v takem primeru dela izvajajo brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, za katero se izrečejo inšpekcijski ukrepi po 152. členu ZGO-1
712	UPRS Sodba III U 80/2017-8	16.7.2020	UP00038601	ZEN člen 9, 9/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.	zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - pravni interes - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva dokazna ocena	Glede na zakonsko ureditev je v utemeljitvi odločbe o zahtevi, kot je obravnavana (uskladitev podatkov zemljiškega katastra), treba konkretno navesti, kakšni so podatki o nepremičninah, na katere se zahtevek nanaša, vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ter na katerih (točno opredeljenih) listinah (s kakšno vsebino) iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ti vpisi temeljijo. Že prvostopenjski organ bi torej moral v izpodbijani odločbi navesti konkretno ugotovljeno dejansko stanje o tem, kakšni podatki so glede zadevnih nepremičnin vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in v katerih točno opredeljenih listinah iz zbirke listin imajo ti vpisi podlago. Pri tem ne zadošča splošno navajanje listin oziroma splošno sklicevanje na spise IDPOS postopkov, ampak je treba konkretno navesti relevantne listine in njihovo vsebino. Še toliko bolj je to pomembno in potrebno, ker gre za zadevo, v kateri se izpostavljajo vprašanja strokovno-tehnične narave. Obenem bi se moral prvostopenjski organ konkretno opredeliti do vseh dokazov, ki jih je tožnik predlagal v obravnavani zahtevi. Če upravni organ določenega dokaza ne izvede, mora to zavrnitev utemeljiti, ker gre sicer za kršitev strankine pravice do izjave in obenem za pomanjkljivo obrazložitev odločitve. Dokazne predloge upravni organ utemeljeno zavrne iz formalnih razlogov (npr. če dokazni predlog ni pravočasen ali če ni substanciran) ali iz vsebinskih razlogov, npr. kadar je dokaz nepotreben (ker je dejstvo že dokazano in naj bi predlagani dokaz že ugotovljeno dejstvo le potrdil), kadar je dokaz nerelevanten (ker dejstvo, ki naj bi se tako dokazovalo, za odločitev ni pravno odločilno) ali kadar je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; v vsakem primeru pa mora to zavrnitev v odločbi obrazložiti.
713	UPRS Sklep in sodba III U 1/2019-26	16.7.2020	UP00038599	ZEN člen 30, 31, 31/1, 31/4, 31/5, 32, 47, 48, 48/1, 48/4, 48/6.	evidentiranje parcelacije - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika	Za izvedbo postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, ki mu je priložen elaborat parcelacije, soglasje lastnikov ni potrebno. Postopek parcelacije ne pomeni posega v lastninsko pravico, saj je v konkretnem primeru iz ene parcele zgolj nastalo več parcel. Lastniško stanje je ostalo nespremenjeno, tožnika pa pri izvrševanju lastninske pravice na novo nastalih parcelah nista ovirana ali omejena.<br/><br/>Zapisnik, sestavljen na mejni obravnavi, ni le tehnični instrument, pač pa je, če je sestavljen v skladu z zakonom, javna listina ter dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav. Kot za vsako javno listino je tudi za zapisnik dovoljeno dokazovati, da so v njem zapisan potek in vsebina dejanja oziroma dane ustne izjave neresnične, breme takega dokazovanja pa nosi tisti, ki oporeka resničnosti teh navedb.
714	UPRS Sodba I U 972/2019-10	14.7.2020	UP00037964	ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b, 218b/1, 218b/1-1, 218b/2, 218b/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Z dnem uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 za zazidana stavbna zemljišča za namene odmere NUSZ ni mogoče šteti zemljišč, ki opredelitvi stavbnih zemljišč iz citiranih določb ZGO-1 ne ustrezajo, kar pomeni, da se za zazidana stavbna zemljišča lahko štejejo le zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeno inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.<br/><br/>Da bi sporni del zemljišča ustrezal pojmu zazidanega stavbnega zemljišča iz 218. in 218. b člena ZGO-1, iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Sodišče zato ugovora, da je organ za ta del zemljišča s parc. št. 1569/127, k.o. ..., napačno odmeril nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
715	UPRS Sodba I U 891/2019-31	14.7.2020	UP00043096	ZEN člen 31, 32. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 4, 4/5, 4/6, 4/9.	evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave	Sodišče se strinja z navedbami tožnikov v tožbi, da iz zapisnika mejne obravnave ni razvidno, da bi bile spoštovane določbe prvega in drugega odstavka 31. člena ZEN. Čeprav bi moral v zapisniku biti opisan potek mejne obravnave (drugi odstavek 32. člena ZEN) oziroma bi zapisnik moral obsegati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav (peti odstavek 4. člena Pravilnika), zapisnik tako ni pisan.
716	UPRS Sodba I U 1896/2018-73	13.7.2020	UP00044061	ZEN člen 29, 36, 36/3.	evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - napake volje	Če tožnica s podpisom zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej da se s potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, kar bi kazalo iz njenih navedb v tožbi, lahko to uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
717	UPRS Sklep III U 46/2020-7	10.7.2020	UP00043574	ZUreP-2 člen 200. EZ-1 člen 473, 473/8. ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.	omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Sklepu o uvedbi postopka za omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo trajne služnosti v javno korist ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena, zato ne uživa samostonega sodnega varstva.
718	UPRS Sodba I U 395/2019-5	9.7.2020	UP00037037	ZUP člen 113, 113/1, 116. ZOdvT člen 13, 22, 22/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stroški upravnega postopka - neocenljiva zadeva - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje	Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških, ki so bili predmet odločanja po odpravljenem sklepu, torej le o stroških, ki so nastali do izdaje odpravljene odločbe z dne 9. 2. 2016, ne pa tudi o vseh ostalih stroških, o katerih do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo odločeno. Navedena odločba je bila s sodbo sodišča I U 742/2016-7 z dne 31. 8. 2017 odpravljena, posledično kot akcesorni zahtevek, ki v celoti deli usodo odločitve o glavni stvari, pa tudi sklep o stroških št. 06122-61/2009-174 z dne 3. 3. 2016. V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan, torej v stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Prvostopenjski organ bi zato moral z izpodbijanim aktom odločiti o vseh do dneva izdaje izpodbijanega akta nastalih stroških postopka, o katerih še ni bilo odločeno.<br/><br/>Ker gre v tej zadevi za povprečno težko zadevo, se pri določanju količnika nagrade glede na določbo 13. člena ZOdvT uporabi srednja vrednost nagrade, kar pri razponu količnika od 0,5 do 2,5 (tarifna številka 2200 tedaj veljavne Tarife) pomeni količnik 1,5.
719	UPRS Sodba I U 1425/2018-41	9.7.2020	UP00044095	ZEN člen 38, 38/4, 39, 39/1, 39/2.	evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek	V upravnem postopku lahko upravni organ ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki je bil glede ureditve meje med parcelama 2903/2 in 3698, obe k.o. ... ustavljen, glede preostalih obravnavanih mej pa tožnica sodnega postopka očitno niti ni sprožila. Evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače.
720	UPRS Sodba I U 1346/2019-8	9.7.2020	UP00037035	ZUreP-2 člen 220, 221, 221/1. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 30, 30/7, 30/9, 36.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija obstoječega objekta - solastnina objekta	Ko gre za legalizacijo obstoječega objekta, je investitor v enakem pravnem položaju kot investitor nove gradnje, za katero pridobiva gradbeno dovoljenje in je zato zavezan tudi k plačilu komunalnega prispevka. Zgolj priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, na komunalno infrastrukturo, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo. Tožniki bi svojo pravico priključiti objekt na obstoječo komunalno opremo konzumirali samo, če bi gradbeno dovoljenje pridobili in zgradili objekt v skladu z njim.<br/><br/>V primeru plačila komunalnega prispevka za objekt v solastnini glede na naravo stvari ni mogoče izhajati iz določb SPZ, ki določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (68. člen). Objekt se namreč priključi na komunalno opremo kot celota, tj. kot en objekt in ne po solastniških deležih. Glede na to pa je pravilna razlaga, da za plačilo komunalnega prispevka lastniki odgovarjajo kot eden, tj. nerazdelno, kot smiselno izhaja tudi iz jezikovne razlage zakona, ki govori o lastniku kot zavezancu za plačilo. Razporeditev plačila med njimi je stvar njihovega notranjega razmerja.