št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
641	UPRS Sodba I U 1137/2019-13	7.1.2021	UP00044151	ZEN člen 11, 35, 51. ZLNDL člen 1.	evidentiranje urejene meje - parcelacija - družbena lastnina - pravica uporabe na nepremičnini - funkcionalno zemljišče k stavbi	Ko gre, kot v tem primeru za nepremičnino, za katero je v zemljiški knjigi še vedno vpisana družbena lastnina, je pomembno, da po ustaljeni sodni praksi vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni konstitutivne narave.
642	UPRS Sodba I U 213/2020-20	7.1.2021	UP00042934	ZGO-1 člen 158, 158/3, 158/3-1, 158/3-2. ZUP člen 9, 127, 127/1, 251.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop elektrike - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - odločanje drugostopenjskega organa - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave	Tožnik pravilno opozarja, da je drugostopenjski organ pri tem, ko je en del odločbe ohranil v veljavi, neutemeljeno spremenil pravno podlago tiste odločitve, ki je ostala v veljavi, tj. za odklop toplarja.<br/><br/>Stranka mora imeti v primeru, če drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene pravice, ki ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Preden torej drugostopenjski organ izda odločbo o pritožbi, ki jo opre na drugačna dejstva kot prvostopenjski organ, mora dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Seveda to velja pod pogojem, da je bil postopek o neki zadevi sploh že začet. Drugostopenjski organ tistega postopka, ki ni bil uveden, ne more dopolnjevati.
643	UPRS Sodba IV U 136/2018-24	6.1.2021	UP00052920	ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUreP-2 člen 245. ZZelP člen 10, 29.	javno dobro - dodelitev statusa - nastanek javnega dobra - javna železniška infrastruktura - tožba na ugotovitev ničnosti - ugotovitev ničnosti odločbe	Tožena stranka je z upravno odločbo, s katero je ugotovila, da je Republika Slovenija lastnica v izreku navedenih nepremičnin, posegla v pravnomočno odločitev stvarno pristojnega sodišča, ki je ugotovilo, da je lastnik te nepremičnine tožnik. Takšna odločitev je sprejeta v zadevi iz sodne pristojnosti, zato je del izreka izpodbijane upravne odločbe sodišče izreklo za nično.<br/><br/>Pri presoji odločitve drugega dela izreka izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka odločila, da se nepremičninam dodeli status javno dobro - železniška infrastruktura, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra ureja predpis, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, ZUreP-2, ki ga tožena stranka (v zvezi s podelitvijo statusa javnega dobra - javne železniške infrastrukture) ni upoštevala, niti se nanj ni sklicevala.
644	UPRS Sodba I U 1064/2019-8	22.12.2020	UP00043755	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot: Strunjan (1), Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-Moštra Piranska Vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12), M ST/1 in M SE/2 v Občini Piran člen 3, 11.	gradbeno dovoljenje - novogradnja - prostorski izvedbeni akt	Za območje nameravane gradnje ni bil sprejet ureditveni ali zazidalni načrt, kot določa Odlok v planu, to med strankama ni sporno. Ni sporno tudi, da je relevanten prostorski akt za območje nameravane gradnje PUP, kot veljaven izvedbeni prostorski akt. Razlog za zavrnitev gradbenega dovoljenja je bila ravno ugotovitev, da tožničina gradnja ni skladna s Odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za območje prostorskih enot Strunjan (1), Seča (8), Karbonar – Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan – Vinjole – Krog (13) v Občini Piran (PUP).
645	UPRS Sodba in sklep I U 1906/2019-12	15.12.2020	UP00049695	ZUP člen 43, 275, 279. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.	gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - pravni interes - stranski udeleženec	Tožnik ni upravičena oseba za vložitev zahteve za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni imel položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe Upravne enote Kamnik, takšnega položaja pa mu ne daje tudi zakon. Tožnik se v zvezi z utemeljevanjem aktivne legitimacije sklicuje na položaj nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja po prvem odstavku 153. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 215-86/2019-2 z dne 11. 4. 2019. Vendar v obravnavanem postopku ne gre za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v katerem bi tožnik varoval javni interes. Sporno gradbeno dovoljenje tudi ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ), v katerem kot stranski udeleženci lahko sodelujejo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, zato se tožnik na status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, kot podlago aktivne legitimacije za vložitev izrednega pravnega sredstva – odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, mimo določbe 275. člena ZUP, ne more sklicevati.<br/><br/>Sodišče soglaša s toženko, da tožnikov status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ni zakonsko priznana podlaga za priznanje aktivne legitimacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, niti ob vložitvi predloga za izrek gradbenega dovoljenja za ničnega. Ker tožnik ni bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja bi moral izkazati svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku, status stranskega udeleženca, kar pa z navedbo hipotetične situacije, primera nesreče (enak primer ponavlja v tožbi) ni izkazal, torej ni izkazal neposrednosti pravne koristi (drugi odstavek 43. člena ZUP), zato sodišče soglaša s toženko, da ni uspel izkazati aktivne legitimacije v smislu 280. člena ZUP.<br/><br/>Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnik ni bil ne stranka ne stranski udeleženec v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zato so nerelevantni vsi razlogi, ki jih tožnik v zvezi z razlogi za izrek odločbe za nično navaja. Na podlagi 37. člena ZUS-1 je sodišče dolžno paziti na ničnost odločbe po uradni dolžnosti, kar pomeni ugoditev tožbi, ki prestane predhodni preizkus (podanost procesnih predpostavk). Tega preizkusa pa ta tožba v tem delu ni prestala.
646	UPRS Sklep I U 1867/2020-6	14.12.2020	UP00044139	ZUS-1 člen 32, 32/2. ZGO-1 člen 1, 1/4.	inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - tožba v upravnem sporu - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda	V zadevah inšpekcijskih ukrepov, za kar gre v obravnavani zadevi, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
647	UPRS Sodba I U 1702/2019-8	10.12.2020	UP00044216	GZ člen 43, 43-1, 43-3.	gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom	Če OPN ID ne predvideva možnosti gradnje dvostanovanjske vrstne hiše – kar nedvoumno izhaja že iz opredelitve take hiše – njegovih določb ni mogoče razlagati tako, da bi do enakega rezultata pripeljale posredno, z gradnjo enostanovanjske vrstne hiše in nato spremembo njene namembnosti v dvostanovanjsko.<br/><br/>Že iz opredelitve vrstne oziroma verižne hiše v 3. členu OPN izhaja, da sprememba namembnosti, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavani zadevi, ni skladna z OPN.
648	UPRS Sodba I U 227/2019-18	8.12.2020	UP00049696	ZGO-1 člen 96, 96/2, 103. ZUP člen 43.	postopek izdaje uporabnega dovoljenja - udeležba v postopku - pravna korist - lastninska pravica	Drugi odstavek 96. člena ZGO-1 določa, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka samo investitor, 103. člen ZGO-1 pa, da se odločba, izdana v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, vroči samo investitorju, ne pa tudi drugim morebitnim osebam, ter da je zgolj investitor tisti, ki z odpovedjo pravnim sredstvom doseže pravnomočnost uporabnega dovoljenja. Tako že določbe ZGO-1 formalno omejujejo stransko udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, zato uporaba 43. člena ZUP glede stranske udeležbe ni mogoča. Uporabno dovoljenje po svoji naravi pomeni javnopravno odobritev uporabe objekta ali njegovega dela ter oblikuje razmerje med investitorjem in državo, ne posega v lastninsko pravico delov objekta oziroma solastnikov skupnih delov ali drugih oseb, zato se z odločanjem o tem ne posega v njihov pravni položaj. Lastniki delov objekta in solastniki skupnih delov namreč lahko varujejo svojo lastninsko pravico pred sodišči splošne pristojnosti.
649	UPRS Sodba I U 1020/2019-7	3.12.2020	UP00044154	ZUP člen 290, 290/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - sklep - dovolitev izvršbe	Tožnik v tem upravnem sporu, v katerem s tožbo izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost inšpekcijske odločbe.
650	UPRS Sodba II U 151/2018-11	2.12.2020	UP00044451	ZUP člen 9, 260, 260-9.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka - zaslišanje stranke	Namen dovoljene obnove upravnega postopka po določbi 9. točke 260. člena ZUP je treba razlagati v zvezi z 9. členom ZUP (načelo zaslišanja stranke), iz katerega izhaja, da je treba pred izdajo odločbe (tudi v obnovljenem postopku) stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, in da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. To sicer ne pomeni, da mora organ v obnovljenem postopku ponoviti vse dokaze, izvedene v prvotnem postopku (to je lahko odvisno od narave posameznega dokaza), mora pa organ stranki oziroma stranskemu udeležencu, ki mu v prvotnem postopku ni bil priznan takšen položaj, dati možnost, da se izjavi o vseh pravno odločilnih dejstvih in dokazih.
651	UPRS Sodba in sklep II U 159/2018-25	2.12.2020	UP00044138	ZEN člen 89, 89/3, 92, 92/2, 95. SPZ člen 114.	kataster stavb - pravilnost vpisa - evidentiranje nepremičnin - sprememba podatkov katastra stavb - delitev skupnega dela stavbe	Breme dokaza, da so izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji za vpis spremembe podatkov v kataster stavb, je na ramenih vlagatelja zahteve.<br/><br/>Lastnik, ki meni, da dejanska površina (dela) stavbe ne ustreza površini, vpisani v kataster stavb, ima na podlagi določil ZEN možnost pri geodetski upravi vložiti zahtevo za spremembo podatkov o površini (dela) stavbe. Ker tožnik zahteve za spremembo površine dela stavbe ni vložil, je geodetska uprava ravnala pravilno, ko je njegovo zahtevo za delitev tega dela stavbe zaradi znatnih ugotovljenih odstopanj v površinah delov stavbe zavrnila.
652	UPRS Sodba I U 1382/2019-15	1.12.2020	UP00043906	ZSZ člen 61. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZGO-1 člen 218, 218c.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podatki iz uradne evidence - register nepremičnin - načelo proste presoje dokazov - formalna dokazana pravila	Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih davčni organ presodi po načelu proste presoje dokazov.
653	UPRS Sodba I U 1721/2019-14	26.11.2020	UP00043841	ZUP člen 43.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - osončenje - razgled	Kot stranska udeleženca lahko tožnika v postopku varujeta zgolj svoj pravni interes, ki ga vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku.<br/><br/>Materialni predpis s področja upravnega prava ne vsebuje pravil, ki bi varovala tožnika pred takim ali drugačnim osenčenjem ali bi jima zagotavljala razgled. Tožnika zato v tem delu uveljavljata zgolj njun dejanski interes, katerega presoja, kot pravilno navaja toženka, ne more biti predmet tega postopka.<br/><br/>Iz obrazložitve gradbenega dovoljenja izhaja neprerekana ugotovitev, da bo v obravnavanem primeru napušč od ravnine fasade segal manj kot 1 meter (0,8 m), tako da toženka pravilno ugotavlja, da se odmik lahko meri od ravnine fasade. Ker se odmik meri od ravnine fasade, pa odmik fasade novega objekta, umeščenega 4 metre od meje s parc. št. 26 k.o. ..., presega po Odloku o prostorskem redu občine Radovljica zahtevanih najmanj 3,23 metra in torej zadošča.
654	UPRS Sodba I U 1824/2019-10	19.11.2020	UP00043981	ZUreP-2 člen 220, 220/1.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zavezanec za plačilo - investitor - stavbna pravica	Stališče, da je tako za nastanek kot za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige in stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena, je zavzela tudi teorija. Iz prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila ta pravica v času izdaje akta še vedno vpisana v zemljiški knjigi, kar glede na povedano pomeni, da ni prenehala. To pomeni, da je bil v obravnavani zadevi na dan izdaje prvostopenjske odločbe zavezanec za plačilo imetnik stavbne pravice A.A., roj. ...
655	UPRS Sodba I U 2365/2018-13	19.11.2020	UP00043985	ZUP člen 10. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1.	gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazna ocena - prosta presoja dokazov	Organ ima sicer prav, da je ob upoštevanju načel samostojnosti in proste presoje dokazov on tisti, ki oceni dokazno vrednost posameznega dokaza in vseh dokazov skupaj, vendar pa to lahko stori šele po tem ko dokaze izvede, saj lahko ocenjuje le izvedene dokaze.
656	UPRS Sodba III U 149/2018-7	19.11.2020	UP00042333	ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 14, 14/2, 14/2-9. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 218, 218/5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - namembnost nepremičnine - dejanska raba nepremičnin - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis	Kriterij za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki upošteva skladnost dejanske rabe nepremičnine s prostorskimi akti, ima ustrezno podlago v določbah 61. člena ZSZ/84. To pa ne velja tudi za drugega od navedenih kriterijev iz 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, namreč kriterija skladnosti dejanske rabe z rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena. V predpisu tako določen kriterij že na prvi pogled izključuje vse kasnejše spremembe rabe, čeprav bi do njih prišlo legalno, npr. prek izdaje ustreznega gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, kar bi smiselno pomenilo tudi skladnost take rabe s prostorskim aktom. ZSZ/84 ne daje podlage za uporabo takega kriterija za odmero NUSZ niti v primeru, če je do spremembe namembnosti - in s tem dejanske rabe - prišlo brez gradbenega dovoljenja. Pojem "smotrnega izkoriščenja stavbnega zemljišča" iz 61. člena ZSZ/84 je sicer mogoče povezati s skladnostjo dejanske rabe s prostorskim aktom, ne pa tudi z načinom, kako je do take rabe prišlo. Enako je mogoče sklepati tudi iz 218.c člena ZGO-1, ki opredeljuje podatke, ki naj bi bili podlaga za odmero NUSZ. Iz primerjave teh podatkov s prostorskimi akti kot splošnimi predpisi je očitno mogoče ugotoviti, ali je dejanska raba (kot podatek iz registra) skladna z namensko rabo zemljišča, ne pa tudi o tem, kako je do take rabe prišlo. Navedena določba 9. člena Odloka, ki veže ugotovitev o racionalni rabi stavbnega zemljišča na rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena, tako nima ustrezne zakonske podlage oziroma je nezakonita. V tem pogledu tožnik pravilno opozarja na 125. člen Ustave, po katerem je sodišče pri odločanju vezano izključno na ustavo in zakon, zato je dolžno zavrniti odločanje na podlagi nezakonite določbe podzakonskega akta.
657	UPRS Sodba I U 1820/2019-8	17.11.2020	UP00043148	ZGO-1 člen 4, 4/1, 4/5, 4/5-6, 150, 150/1, 150/1-3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - uporabno dovoljenje - obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja	Ker se je predmetnega dela objekta spremenila iz skladiščnega prostora v lokal – vinotoč, tj. gostinsko stavbo, brez ustreznega gradbenega dovoljenja, je pravilen sklep prvostopenjskega organa, da so pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa podanI.
658	UPRS Sodba III U 108/2018-17	6.11.2020	UP00046506	ZGO-1 člen 152, 157.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec	Obveznosti zaradi nelegalne gradnje se lahko prenašajo le z lastninsko pravico na objektu, kadar njegovega lastnika ni mogoče ugotoviti, pa je zavezanec lastnik zemljišča.
659	UPRS Sodba I U 1741/2019-8	5.11.2020	UP00043151	ZGO-1 člen 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekti - velikost objekta	Ugotovitev, da gre v obravnavnem primeru za gradnjo, za katero bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, pa ga ni pridobil, se opira na ugotovljene dimenzije nadstrešnice, ki jim tožnik ne oporeka. Glede na te dimenzije objekt po določbah podzakonskih predpisov o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, ni enostaven objekt, za gradnjo katerega gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno.
660	UPRS Sodba I U 773/2019-14	5.11.2020	UP00043901	ZEN člen 34. ZUP člen 87, 287, 287/4.	ureditev meje - postopek za sodno ureditev meje - osebna vročitev - pravilna vročitev - vročilnica - domneva resničnosti javne listine	Tožnik v obravnavani zadevi ostaja pri goli trditvi, da poziv k sodni ureditvi meje ne njemu, ne njegovemu pooblaščencu sploh ni bil vročen. Pri tem gre na prvi pogled sicer za zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga smiselno oziroma logično sploh ni mogoče dokazovati, vendar pa – kot je bilo že obrazloženo – v tem primeru ne gre za dokazovanje, da vročitev ni bila opravljena, temveč za dokazovanje, da vsebina javne listine (vročilnice), ki potrjuje to vročitev, ni resnična.