št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
621	UPRS Sodba in sklep I U 1825/2019-19	11.3.2021	UP00054824	ZUreP-2 člen 220. ZPNačrt člen 78, 78/3, 78/4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogodba o opremljanju - razlaga pogodbe - oprostitev plačila komunalnega prispevka - ničnost odločbe	Odsotnost vsebine kot določata 2. in 5. točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt ne omogočata zaključka, da Pogodba vsebuje voljo strank, da tožnik ni dolžan plačati tudi komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo.
622	UPRS Sodba I U 1839/2019-30	9.3.2021	UP00050978	GZ člen 117, 117/1, 117/9.	gradbeno dovoljenje - legalizacija - prizidek - vpis v kataster stavb - obstoj objekta	Ker morajo biti za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po določbi 117. člena GZ izpolnjeni vsi pogoji (gre za taksativno naštete pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni), je že zaradi nevpisane stavbe v kataster stavb glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ob izdaji odločbe prvostopni organ imel podlago za zavrnitev zahteve tožnikov.<br/><br/>Drugostopni organ je zavzel stališče, da za prizidek ni možno izdati dovoljenja za objekt daljšega obstoja na tej podlagi (tj. po 117. členu GZ). Sodišče tožnikoma v tem delu pritrjuje.<br/><br/>Iz 117. člena GZ jasno izhaja, da je njen namen legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je - kot že povedano - izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni namreč logično, da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).
623	UPRS Sodba I U 232/2020-14	4.3.2021	UP00053316	GZ člen 117.	gradbeno dovoljenje - legalizacija - namembnost objekta - obstoj objekta	Organ je pravilno odločil, da leseni objekt, ki je stal na parc. št. 2289/12, k.o. ..., in za katerega je bila dana zahteva po 117. členu GZ, ne obstaja več, saj je bil porušen (in nato na novo postavljen). Pri tem ni pomembno, da je bil postavljen na istih temeljih, istih tlorisnih dimenzij, da je enakega izgleda in zgrajen iz večine materiala prejšnjega, starega objekta, saj zakon kot pogoj določa ''da objekt obstaja od 1. 1. 1998 dalje'' (in do izdaje oziroma v času izdaje odločbe), kar ni mogoče reči v tem primeru.
624	UPRS Sodba I U 1179/2019-44	25.2.2021	UP00053959	ZGO-1 člen 66, 66/1. ZUP člen 9, 142, 142/4.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka - vstop v postopek - stranski intervenient - singularni pravni naslednik	Drugotožnik in tretjetožnica, ki sta vstopila v pravni položaj prejšnjih solastnikov dne 15. 6. 2018, bi glede na stanje postopka (četrti odstavek 142. člena ZUP določa, da mora oseba, ki med postopkom vstopi vanj kot stranka, sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je ob njenem vstopu), morala sodelovati na ustni obravnavi dne 19. 6. 2018 oziroma bi se ju moralo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZGO-1 seznaniti z nameravano gradnjo, da bi se lahko v skladu z 9. členom ZUP o njej izjavila. Glede na že prej navedeno obveznost organa, ki izhaja iz 44. člena ZUP, kot drugega odstavka 50. člena ZUP, da bi po prenosu lastninske pravice moral drugotožnika in tretjetožnico pozvati, da vstopita v položaj prejšnjih lastnikov in ju seznaniti z nameravano gradnjo, da bi se o njej lahko izjavila, preden bi izdal izpodbijano odločbo, sodišče ne soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da jima je bilo z vročitvijo gradbenega dovoljenja omogočeno, da se seznanita s potekom postopka, kolikor pa bi ocenila za potrebno, bi pa lahko vpogledala tudi v celotno dokumentacijo. Upravno sodišče se je že v več svojih sodbah postavilo na stališče, da vpogleda v spis ni mogoče enačiti z načelom zaslišanja, ki mora biti spoštovano v upravnih postopkih (npr. sodba Upravnega sodišča I U 630/2013). Posledično z vložitvijo pritožbe drugotožniku in tretjetožnici ni bilo omogočeno učinkovito varstvo njunih pravic oziroma pravnih koristi in jima tudi ne bi bilo, čeprav bi, kot ju je sodišče pozivalo, pred razpisom glavne obravnave vpogledala v projektno dokumentacijo, ki je v upravnem spisu, torej tekom postopka upravnega spora kot je prepričljivo, zaslišan kot stranka, izpovedal drugotožnik in sodišče z njim soglaša.
625	UPRS Sodba I U 337/2019-23	25.2.2021	UP00057377	ZUN člen 73, 76c. ZUP člen 248, 248/3, 279, 279/1, 279/1-3. ZGO-1 člen 6.	ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe	Sodišče se s tožnico strinja, da ji inšpektor z odločbo z dne 4. 6. 1997 ukrepa odstranitve objekta ni izrekel. Iz odločbe tudi ne izhaja, da bi izrekel ukrep vzpostavitve v prejšnje stanje. Iz odločbe jasno izhaja, da je bila izrečena sanacija zgrajenega (rekonstruiranega) objekta in pridobitev lokacijskega dovoljenja za sanacijo objekta. Glede na to ni mogoče zaključevati, kot drugostopenjski organ, da je izrek odločbe nedoločen, saj je izrečeni ukrep, glede na zakonsko predvidene ukrepe, (jasno) določen.
626	UPRS Sodba I U 1858/2019-26	25.2.2021	UP00053887	ZUreP-2 člen 222. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov javne kanalizacije v Občini Gorenja vas - Poljane (2008) člen 18, 18/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - oprostitev plačila komunalnega prispevka - uporaba materialnega prava	Izdaja soglasja za priklop ne predstavlja podlage za odmero komunalnega prispevka, saj se ta (v primeru izboljšanja opremljenosti) odmeri že po uradni dolžnosti in predstavlja enega od pogojev za priključitev na javno komunalno omrežje. To pomeni, da bi bil tožnici ne glede na vloženo vlogo za izdajo soglasja oziroma posledično izdano soglasje kljub temu po uradni dolžnosti odmerjen komunalni prispevek.
627	UPRS Sodba I U 627/2019-14	23.2.2021	UP00057816	GZ člen 66, 68, 68/2, 69, 113.	postopek izdaje uporabnega dovoljenja - uporabno dovoljenje - nejasna vloga - uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka	Organ je odločal na podlagi nejasne tožnikove vloge, saj je bila – v pogledu, ali uveljavlja uporabo pravilnika, veljavnega v času izdaje uporabnega dovoljenja (to je Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacij in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov 2018), ali pravilnika, veljavnega v času gradnje (to je Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji 2004) - nejasna že njegova zahteva, nato pa tudi vloga z dne 30. 10. 2018. V nobeni od navedenih vlog namreč tožnik ni navajal pravilnega naslova pravilnika oziroma se naslov ni skladal s pripisom, ki ga je dodal naslovu pravilnika. Pravilen naslov Pravilnika 2004 je namreč Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, pravilen naslov Pravilnika 2018 pa Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Opisano nejasnost bi organ pred odločanjem moral odpraviti. Ker je ni, je kršil pravila postopka.
628	UPRS Sodba III U 330/2018-27	23.2.2021	UP00049037	ZGO-1 člen 152.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec	Ker je eden od investitorjev pokojni in ker dediči po pokojnem soinvestitorju ne morejo biti inšpekcijski zavezanci, je kot (so)inšpekcijskega zavezanca treba določiti lastnika zemljišča oziroma v predmetni zadevi upravljavca predmetnega zemljišča, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
629	UPRS Sodba I U 172/2020-30	17.2.2021	UP00050812	ZUreP-2 člen 155, 155/1, 216, 216/1, 216/3, 216/5, 216/5-1, 220, 220/1. ZUP člen 214, 214/1.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje	Toženka v izpodbijani odločbi ni navedla razlogov, iz katerih bi izhajalo, da se lahko tožnikov objekt zgolj z izgradnjo individualnega priključka priključi na javno komunalno omrežje in da torej od obstoječega jaška do tožnikovega objekta za priključitev tožnikovega objekta ni potrebno zgraditi nobenega dodatnega komunalnega voda. Pojasnila je, da se interna kanalizacija priključi na javno tam, kjer je to tehnično mogoče, kar sicer na splošni ravni drži, vendar pa iz take obrazložitve ne izhaja, zakaj naj bi se konkretni, tj. tožnikov objekt, priključil na komunalno infrastrukturo tam, kjer trdi toženka oziroma zakaj za priključitev ni potrebna dodatna javna komunalna infrastruktura, za katero tožnik trdi, da jo je treba zgraditi.
630	UPRS Sodba I U 1546/2019-67	11.2.2021	UP00050149	GZ člen 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 43, 142, 237, 237/2, 237/2-3.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - vstop v postopek - načelo zaslišanja	Drugostopenjski organ v zvezi s svojimi zaključki, ''da je tožnica sicer res solastnica zemljišč parc. št. 843/3 in 843/4 obe k.o. ..., in da slednja meji na zemljišče parc. št. 785/4 k.o. ..., ki predstavlja del gospodarske cone, in sicer le skrajni severni del parcele, v katerega se v konkretnem primeru ne bo posegalo'' ter z dejanskimi ugotovitvami, ki jim tožnica ugovarja, tožnici ni omogočil, da se izjavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
631	UPRS Sodba I U 1091/2020-43	11.2.2021	UP00050148	ZUP člen 42, 43. GZ člen 68, 68/6.	uporabno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec	Pri vprašanju, komu pripada položaj stranke v upravnem postopku, je treba izhajati iz vsebine materialnopravnih norm, ki urejajo tako položaj stranke v ožjem pomenu besede (oseba, ki začne upravni postopek oziroma zoper katero se vodi ta postopek - 42. člen ZUP) ter strank v širšem pomenu besede, ki vključuje tudi pojem stranskega udeleženca (43. člen ZUP). Le izjemoma področni zakoni določajo formalne udeležence postopkov, torej tiste, ki jim gre položaj že na podlagi izrecne določbe zakona in ne glede na vsebino pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki se v postopku uveljavljajo oziroma jih je treba vrovati. Takšna je določba šestega odstavka 68. člena GZ, kateri je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor.
632	UPRS Sodba II U 276/2018-21	10.2.2021	UP00046577	ZUP člen 286.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izvršitev ukrepa - inšpekcijski zavezanec - pravno nasledstvo - pravice stranke do izjave	Zavezanec je oseba, ki ji je z upravnim aktom naložena obveznost, v primeru prenosa lastninske pravice pa tudi pravni naslednik stranke postopka, saj lahko obveznost izpolni le novi lastnik. Pravno nasledstvo pomeni, da se pravice in obveznosti, ki niso strogo osebne, prenašajo, pri čemer ni pomembno ali gre za singularno ali za univerzalno pravno nasledstvo. Zato, kadar gre za pravno nasledstvo zaradi prenosa lastninske pravice, ni treba izdajati nove odločbe, s katero se ugotovi nelegalna gradnja in obveznost odstranitve le-te. Kar pa ne pomeni, da ni treba posamezniku, novemu lastniku priznati oziroma ugotoviti položaja stranke v upravnem postopku. Kolikor pride do spremembe lastništva, pride tudi do spremembe nosilca pravnega interesa oziroma procesne legitimacije. Dolžnost organa pa je, da stranki, ki vstopa v postopek omogoči podajo izjave in morebitnih procesnih pravic v zvezi s pravnimi sredstvi, ne glede na to, da novi lastnik prevzema obveznosti in bremena, ki so bila predhodno zabeležena na zemljišču
633	UPRS Sklep I U 181/2021-7	9.2.2021	UP00043865	ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3. ZGO-1 člen 152, 156a.	upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe	Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP zavrnil tožnikov predlog za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe z dne 26. 4. 2019, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-4014/2018-33 z dne 6. 9. 20191. S tem pa organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena istega zakona, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi).<br/><br/>Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v vsebinsko obravnavo je procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdaje začasne odredbe. Sklep o zavrženju tožbe, čeprav še ne pravnomočen, pomeni procesno oviro za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe in za morebitno izdajo začasne odredbe.
634	UPRS Sodba III U 160/2019-12	4.2.2021	UP00044513	ZGO-1 člen 3, 3/1, 144, 152, 157, 157/1. GZ člen 106, 106/1. ZUP člen 189, 189/1, 189/2. ZIN člen 7, 7/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - pravica do spoštovanja doma - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka	Tožena stranka investitorja objekta ni ugotavljala, pač pa je oba tožnika določila za inšpekcijska zavezanca za (oba) sporna objekta na podlagi podatkov o lastništvu nepremičnin, na katerih sta objekta postavljena. Zavezanec v inšpekcijskih postopkih je primarno investitor oziroma lastnik pridobljene gradnje, šele če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt. Tožena stranka bi zato morala v postopku ugotoviti, kdo od tožnikov je investitor in dejanski lastnik posameznega od objektov (npr. z njunim zaslišanjem, z njunimi dosedanjimi pisnimi izjavami, s ponovnim ogledom v navzočnosti strank, z listinami v postopkih poskusa legalizacije objekta, ki jo omenjata oba tožnika...), nato pa na podlagi te ugotovitve vsakomur od njiju določiti inšpekcijski ukrep (kolikor bi bili za to izpolnjeni tudi drugi pogoji) in to le za objekt, ki ga je investiral oziroma je njegov lastnik.
635	UPRS Sodba III U 14/2020-39	3.2.2021	UP00049030	ZUreP-2 člen 247. ZUS-1 člen 4, 33, 33/2.	ukinitev statusa grajenega javnega dobra - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - opustitev odločanja - pravica do zasebne lastnine	Tožnika sta tožbeni zahtevek za odpravo zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin postavila po 1. alineji drugega odstavka 33. člena ZUS-1 (izdaja akta). Iz sklepa z dne 8. 12. 2020 pa izhaja, da je občinski svet toženke izdal akt, katerega izdajo zahtevata tožnika s tožbo, zato v obravnavani zadevi ni (več) opustitve dolžnega odločanja, ki jo kot podlago zatrjevanih kršitev tožnika uveljavljata s predmetno tožbo in je posledično tožbeni zahtevek na izdajo akta, ki je bil (že) izdan, neutemeljen.
636	UPRS Sodba I U 971/2019-24	27.1.2021	UP00050140	ZUreP-2 člen 179, 179/1, 180. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-1.	nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - pozidano stavbno zemljišče - gradbena parcela - pravnomočno gradbeno dovoljenje	Pojem „pozidanega“ zemljišča iz prvega odstavka 179. člena ZUreP-2, kolikor je relevanten za obravnavano zadevo, po vsebini v celoti ustreza vsebini pojma zazidanega stavbnega zemljišča po prej veljavnih predpisih (prva alineja prvega odstavka 218.b člena ZGO-1), saj med drugim zajema gradbene parcele stavb in pripadajoča zemljišča stavb, pri čemer se gradbena parcela stavbe po četrtem odstavku 180. člena ZUreP-2 določi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Da to pomeni, da se tudi na podlagi ZUreP-2 med pozidana zemljišča štejejo zemljišča, na katerih objekt še ni zgrajen, je pa na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja določena gradbena parcela stavbe, izhaja tudi iz predloga ZUreP-2.
637	UPRS Sodba I U 629/2019-25	27.1.2021	UP00050137	ZGO člen 36.	gradbeno dovoljenje - nepopolna vloga - zavrženje vloge	Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi drugostopenjskega organa, da ni zaprosil za podajšanje roka, zato tudi sodišče nima razloga za drugačno razumevanje tožnikove izjave z dne 2. 10. 1985. Ker torej tožnikova vloga ni bila pravočasno dopolnjena, jo je upravni organ z izpodbijanim sklepom z dne 4. 12. 1985 zavrgel.
638	UPRS Sodba I U 112/2020-28	21.1.2021	UP00044111	GZ člen 47, 47/2. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.	gradbeno dovoljenje - gradnja večstanovanjskega objekta - obnova postopka - pravočasnost obnove - začetek gradnje - gradbiščna tabla	Tožnik nima prav, ko trdi, da bi bilo treba dovoljenost, pravočasnost in utemeljenost predloga presojati po ZGO-1, ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano po tem predpisu. V obnovljenem postopku se presoja, ali naj odločba ostane v veljavi, ali pa naj se odpravi oziroma razveljavi, se res opravi na podlagi dejstev, ki so obstajali v času izdaje odločbe in predpisov, ki so veljali tedaj. O tem, ali naj se obnova sploh dovoli, pa organ odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo.<br/><br/>Toženka je v izpodbijanem aktu ugotovila, da se je gradnja začela oktobra 2018, tožnik pa je predlog za obnovo vložil 2. 8. 2019, kar pomeni, da je zamudil rok, v katerem bi predlog lahko vložil. Tožnik ugotovitvi, da se je gradnja začela oktobra 2018 ni oporekal in niti v upravnem postopku niti v tožbi ni dokazoval drugega datuma začetka. Vztraja, da je relevantno to, kdaj je bil seznanjen, da je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, to pa je bilo tedaj, ko je na gradbiščno tablo napisal podatek o izdanem gradbenem dovoljenju, tj. 2. 7. 2019. Po presoji sodišča toženka utemeljeno ni izvajala dokazov, s katerimi bi tožnik dokazoval ta dejstva, saj niso pravno relevantna.
639	UPRS Sodba I U 1143/2019-10	21.1.2021	UP00050136	ZAID člen 55, 55/5, 55/6.	pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik	Petega odstavka 55. člena ZAID ni mogoče razumeti tako, da pravico do vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev z omejenim pooblastilom daje le osebam, ki imajo opravljen strokovni izpit iz 133. člena ZGO-1 (kot smiselno izhaja iz odločb prve in druge stopnje). Določilo, da se vpis v imenik opravi za strokovno področje, za katerega ima opravljen strokovni izpit po ZGO-1 in za objekte iste stopnje zahtevnosti kot po ZGO-1, je očitno zgolj opredelitev obsega omejenega pooblastila. V tem smislu pa je kot strokovni izpit po ZGO-1, ki je podlaga za zamejitev pooblastila, tudi mojstrski izpit s področja izvajanja del pri gradnjah po določbi tretjega odstavka 77. člena ZGO-1, ki je, kot rečeno, skupaj s petletnimi delovnimi izkušnjami pri gradnjah pogoj za to, da je posameznik lahko odgovorni nadzornik posameznih del.
640	UPRS Sodba II U 14/2018-12	20.1.2021	UP00046531	ZGO-1 člen 146, 146/1, 152, 158.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kmetijsko zemljišče - gradbeno dovoljenje - odstranitev objekta	Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče.