št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
601	UPRS Sodba I U 1932/2019-42	12.4.2021	UP00053938	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 3, 3/1, 3/1-125.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - uporaba materialnega prava - površina parcele - stroški postopka	Pri gradnji nadomestnega objekta in gradnji v vrzeli gre za pravno in dejansko dve različni situaciji, ki ju je uredil Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, glede na dejstvo obstoječe oziroma neobstoječe pozidave na parceli namenjeni gradnji. Razlaga, da je po odstranitvi objekta nastalo zemljišče presojati za vrzel, je v nasprotju z ureditvijo gradnje nadomestnega objekta, ki celovito ureja situacijo v primeru zazidanega stavbnega zemljišča z objektom, ki se odstrani in zgradi novega. Vrzel pa ureja pravno situacijo, ki jo ustvarja nepozidano stavbno zemljišče in je nepozidana obstajala vsaj od začetka veljavnosti OPN, ki jo je kot tako, na splošni ravni opredelil. Brez smisla bi bila ureditev nadomestne gradnje, kolikor bi dejanska - fizična odstranitev obstoječega objekta vedno ustvarila nezazidano stavbno zemljišče v smislu vrzeli. Ker sta v Odloku urejeni tako nadomestna gradnja kot vrzel, ju je treba v skladu z logično razlago predpisa, da je normodajalec imel v mislih dve dejansko različni situaciji, tako tudi razlagati.
602	UPRS Sodba II U 26/2019-46	12.4.2021	UP00045988	ZEN člen 39.	evidentiranje meje - ureditev meje - spor o poteku meje - javno dobro - mejna obravnava	Tožnika, ki nista zadovoljna z urejeno mejo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, nista prekludirana, da sodno ne bi uredila meje pred pristojnim sodiščem - ob enakih pravilih, kot bi jo v primeru napotitve s strani prvostopnega organa. Upravni postopek ni procesna predpostavka za sodno določitev meje v smislu 26. in 39. člena ZEN v zvezi z 77. členom SPZ. Ne more pa organ, ki je dolžan urediti mejo po določbah ZEN, varovati tožnikove zahteve izven pravil o ureditvi meje po ZEN. Katere svoje pravice v takem postopku bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
603	UPRS Sodba I U 1905/2019-64	8.4.2021	UP00050987	ZEN člen 31, 31/5, 32. ZUP člen 169, 169/1, 171, 171/1, 214.	postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - soglasje lastnikov - zapisnik - nestrinjanje s potekom predlagane meje - javna listina - obrazložitev odločbe druge stopnje	Podpis zapisnika mejne obravnave ni nujen. Vendar mora biti zapisnik, če ni podpisan, tako natančen, da ni nobenega dvoma o tem, da je bil lastnik, ki se z urejenim delom meje ne strinja, opozorjen, da pokaže svojo mejo in na posledice, če tega ne stori.<br/><br/>Tožnik je v pritožbenem postopku ugovarjal nepravilnosti vodenja postopka po ZEN in Pravilniku ter da zapisnik ni sestavljen v skladu z dejanskim dogajanjem, torej da ne dokazuje tega, kar se je na obravnavi dogajalo. Drugostopni organ je prvi, ki je te navedbe obravnaval. Po presoji sodišča mora zato njegova odločba glede teh, novih dejstev in dokazov, vsebovati obrazložitev, kakršno terja 214. člen ZUP. V obravnavani zadevi pa drugostopenjski organ novih dejstev in dokazov, kot utemeljeno opozarja tožnik, ni presodil.
604	UPRS Sodba III U 163/2019-19	1.4.2021	UP00045941	ZGO-1 člen 8, 8/2, 65, 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4, 4/2, 4/2-1, 11, 11/2. ZUP člen 42, 43. SPZ člen 99, 99/1. OZ člen 133, 133/2.	gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - ugovori stranskega udeleženca - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - škodna nevarnost - popularna tožba - gradbeno dovoljenje za oporni zid	Varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem, kar po vsebini uveljavljata tožnika, ni predmet presoje v upravnem sporu, pač pa je temu namenjena negatorna tožba na podlagi prvega odstavka 99. člena SPZ, medtem ko je tako imenovana popularna tožba po prvem in drugem odstavku 133. člena OZ namenjena uveljavljanju zahtevka, da se odstrani škodna nevarnost. Tudi vprašanja uporabe tuje nepremičnine zaradi vzdrževalnih del se ne obravnavajo v postopku upravnega spora, pač pa gre za zahtevke na podlagi 76. člena SPZ. Vseh opisanih zahtevkov torej tožnika ne moreta uveljavljati v postopku upravnega spora, pač pa v za to namenjenih civilnopravnih postopkih.
605	UPRS Sodba III U 269/2018-17	30.3.2021	UP00053740	ZGO-1 člen 156, 156/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.	inšpekcijski postopek - posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja - odločanje po uradni dolžnosti - zavrženje zahteve stranke	Inšpekcijski postopek, v katerem se izrekajo inšpekcijski ukrepi, je postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti zaradi varstva javne koristi. Tožnika zato nimata pravice zahtevati začetka postopka, v katerem bi se jima izdala inšpekcijska odločba z izrečenim ukrepom po 156. členu ZGO-1.
606	UPRS Sodba II U 311/2018-28	29.3.2021	UP00049019	ZGO-1 člen 2, 2-7.1. ZUP člen 214.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - novogradnja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi česa je tožena stranka zaključila, da predstavlja sporna gradnja gradnjo novega objekta, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
607	UPRS Sodba I U 450/2019-7	25.3.2021	UP00061720	ZENDMPE člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZEN člen 162.	zemljiški kataster - ureditev meje - parcelacija - zavrnitev zahteve	Besedilo tretjega odstavka 46. člena ZENDMPE jasno določa, da se parcelacija opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku le, če tak sodni postopek teče in če se konča z meritorno odločitvijo sodišča o ureditvi mej. To namreč izhaja tako iz prvega stavka navedenega odstavka, ki govori o uvedbi sodnega postopka in torej predpostavlja odprt sodni postopek urejanja meje, kakor tudi iz drugega in tretjega stavka, ki določata, da se dokončna meja v zemljiški kataster vpiše po meritornem zaključku sodnega postopka urejanja meje. Po presoji sodišča iz tretjega odstavka 46. člena ZENDMPE jasno izhaja, da namen ureditve po tej določbi ni v tem, da se parcelacija izvede, ne da bi bila meja urejena, temveč le omogoča, da se parcelacija izvede, še preden se v sodnem postopku meja meritorno uredi. Navedena ureditev torej predpostavlja, da do ureditve meje v sodnem postopku tudi dejansko pride, torej da je odločitev sodišča meritorna.
608	UPRS Sodba III U 127/2019-26	25.3.2021	UP00049038	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZUP člen 260, 260-9.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - izdaja soglasja za cestni priključek	Upravni organ, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, v postopku le preveri, ali so k PGD priložena vsa s predpisi zahtevana soglasja. Soglasja namreč po svoji vsebini predstavljajo potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija v skaldu s predpisi iz njegove pristojnosti. To pa pomeni, da upravni organ zakonitosti soglasij ne preverja.
609	UPRS Sodba I U 260/2020-8	25.3.2021	UP00050972	ZEN člen 11, 11/1, 11/5. ZUP člen 147, 147/1, 263, 263/1, 263/1-4, 279, 279/1, 279/1-5, 279/1-6.	evidentiranje urejene meje - parcelacija - ničnostni razlogi - obnovitveni razlogi - solastnik nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - dedič	Elaborat geodetske storitve res ne predstavlja prehodnega vprašanja kot navaja toženka. Predhodno pa je vprašanje, kdo so lastniki nepremičnine, katerih meje se ugotavljajo. Brez odgovora na to vprašanje namreč ni mogoče rešiti same zadeve, saj morajo v postopku evidentiranja meje sodelovati lastniki nepremičnin. Prav tako je to vprašanje samostojna pravna celota, o kateri je v primeru spora pristojno odločati sodišče. Toženka se neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 11. člena ZEN, ki določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja, ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, lastniki oziroma lastnice nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače. Drži, da so to osebe, ki sodelujejo v postopku, vendar ZEN ne uvaja fikcije, tj. ne izključuje možnosti, da je lastnik nepremičnine dejansko drug. V primerih, ko se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona ali pravnomočne odločbe, namreč vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven, ampak zgolj deklaratoren.
610	UPRS Sklep I U 421/2021-3	25.3.2021	UP00050132	GZ člen 30, 30/1, 30/2, 30/8, 40. ZVKD-1 člen 28, 29, 30, 31. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	kulturnovarstveno soglasje - kulturnovarstveni pogoji - soglasje k projektnim rešitvam - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	V zadevi ni sporno, da se predmetni kulturnovarstveni pogoji določajo zaradi gradnje, tj. hidravlične izboljšave kanalizacijskega omrežja in ureditve odprtih javnih površin. V skladu s petim odstavkom 29. člena ZVKD-1 lahko prvostopenjski upravni organ s kulturnovarstvenimi pogoji kot pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja določi obveznost oprave predhodnih raziskav, kar je tudi predmet v obravnavanem primeru. V skladu z osmim odstavkom 30. člena GZ pa projektni in drugi pogoji niso upravni akti.
611	UPRS Sodba I U 2022/2019-16	24.3.2021	UP00050258	ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 3a/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost s prostorskim aktom - pomožni kmetijski objekt	Nesporno je, da tožnik za gradnjo, ki je predmet izpodbijane odločbe, nima gradbenega dovoljenja. To pa pomeni, da bi smel na svoji nepremičnini graditi zgolj enostavne objekte, ki bi morali biti postavljeni v skladu s prostorskim aktom.<br/><br/>Sodišče na podlagi vpogleda v fotografije, ki so del sodnega in upravnega spisa, ugotavlja, da je objekt že navzven videti kot enovita celota. Zato po presoji sodišča ne gre za več samostojnih enostavnih objektov. Gre za enovit objekt, ki presega maksimalno velikost, ki je za enostaven objekt določena v Uredbi in je toženka pravilno štela, da je gradnja nelegalna.
612	UPRS Sodba I U 327/2020-21	24.3.2021	UP00053370	ZUreP-2 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/3. ZUP člen 8, 8/1, 139, 140, 140/1, 140/2, 146, 146/2, 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.	razlastitev - kategorizirana javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - nova dejstva in novi dokazi - pravočasnost predloženih dokazov	V tej zadevi je bistveno, ali obstajajo opravičljivi razlogi za to, da sta tožnika šele v tožbi oporekala razlastitvi in navajala dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je ta neupravičena ter predlagala nove dokaze, ki naj se izvedejo za dokazovanje teh dejstev. Ta dejstva in dokazi bi se torej upoštevali le, če bi tožnika izkazala, da jih upravičeno nista mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnika v tožbi trdita, da dejstev, zaradi katerih razlastitvi ugovarjata, nista mogla navajati, ker je eden od njiju težak invalid, oba pa sta prava neuki stranki. Po presoji sodišča tako posplošeno navajanje razlogov za opustitev pravočasnega navajanja relevantnih dejstev tožnikov ne opravičuje.
613	UPRS Sodba I U 85/2020-18	23.3.2021	UP00053079	GZ člen 36.	meteorne vode - emisije - izdaja gradbenega dovoljenja - udeležba v postopku - stranski udeleženec	S svojo obrazložitvijo, ko je navedel, da se iz zemljišča ... iztekajo meteorne vode na tožničino zemljišče, na to parcelo (...) pa meteorne vode iz zemljišča nameravane gradnje (...), je organ tožnici pripoznal, da je izkazala, da bi imela nameravana gradnja lahko vpliv na njeno nepremičnino v okviru emisij. Po citirani določbi 36. člena GZ pa se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na ukrepe za zmanjšanje emisij. Med emisije sodijo tudi meteorne vode.
614	UPRS Sodba in sklep I U 420/2020-19	23.3.2021	UP00053936	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 197, 199, 211, 211/5.	razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - ponudba za odkup nepremičnin - ni upravni akt - zavrženje tožbe	Vprašanje v obravnavani zadevi je, ali mora biti tudi ponudba zaradi ustanovitve služnosti v javno korist, priložena zahtevi, izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2. Po mnenju sodišča da. Deveti odstavek 211. člena ZUreP-2, ki ureja služnosti v javno korist določa, da če ni v tem členu določeno drugače, se glede drugih vprašanj, ki niso posebej urejena, uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi. Ob navedeni zakonski ureditvi je treba odgovoriti na vprašanje, ali je v zvezi s ponudbo za razlastitev, ki določa, da mora biti izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2, in ponudbo za ustanovitev služnosti v javno korist določeno drugače, ali pa ponudba za ustanovitev služnosti v javno korist ni samostojno in celovito urejena in se zanjo uporabljajo določbe o razlastitvi.
615	UPRS Sodba II U 320/2020-27	22.3.2021	UP00046653	ZUP člen 87. ZZUSUDJZ-A člen 8.	gradbeno dovoljenje - vročanje pisanj - fikcija vročitve - pandemija - omejitev stikov	Tožnica ni priglasila svoje udeležbe v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljena. S tem je opustila postopkovne možnosti, ki jih ima po ZUP, in zato izgubila pravico do sodnega varstva v upravnem sporu, zato se sodišče posledično ni opredeljevalo do tožničinih navedb, ki se nanašajo na vsebino izpodbijanega gradbenega dovoljenja, glede neugodnih vplivov gradnje na nepremičnine tožnice.
616	UPRS Sodba II U 388/2018-16	22.3.2021	UP00046638	ZUP člen 296, 298. ZGO-1 člen 148.	inšpektor - sklep o dovolitvi izvršbe - gradbeni inšpektor - prepoved opravljanja dejavnosti - lastnik - posestnik	Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje. Zato so tožbene navedbe, da tožnik ne uporablja obravnavanega gostinskega obrata, neutemeljene. Prav tako navedbe, da je dovoljeno inšpekcijsko odločbo izdati le posestniku in nikakor ne lastniku nepremičnine, ki nima posesti in ne more vplivati na uporabo gostinskega obrata.
617	UPRS Sodba in sklep I U 31/2020-17	17.3.2021	UP00053379	ZGO-1 člen 152, 156a. ZUP člen 9, 289, 289/1, 290. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe	Organa sta navedla ključen trenutek oziroma datum, tj. izpolnitveni rok, ki je bil inšpekcijskim zavezancem določen za odstranitev predmetne nelegalne gradnje in vzpostavitev legalnega stanja (1. 6. 2014), ter dejstvo, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe, to pa omogoča preizkus pravilnosti ugotovljenega datuma izvršljivosti inšpekcijske odločbe. Tožniki tako ugotovljenemu datumu izvršljivosti konkretizirano niti ne oporekajo in ne navedejo datuma, ko naj bi po njihovem mnenju nastopila izvršljivost navedene inšpekcijske odločbe. Zato s tožbenimi navedbami, da se ugotovitve izvršljivosti inšpekcijske odločbe ne da preizkusiti, ne morejo uspeti.<br/><br/>Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine. Izguba doma nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta. Poseg v pravico do spoštovanja doma zato pomeni prisilna izvršitev odločbe, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1 v izvršilnem postopku, v katerem pristojni organ proti volji inšpekcijskega zavezanca odstrani objekt, ki inšpekcijskemu zavezancu pomeni dom. Je pa inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma na podlagi 156.a člena ZGO-1. S tem je Ustavno sodišče sledilo zakonodajalcu, ki je v obrazložitvi predloga zakona o dopolnitvi ZGO-1E pojasnil, da je s tem, ko je uvedel možnost odloga izvršbe za stanovanjske objekte, ki so zavezančev dom, predvidel, da se bo v tem postopku tehtalo med upravičenostjo posegov v lastninsko pravico in javnim interesom za odstranitev objektov.
618	UPRS Sodba I U 1173/2019-10	16.3.2021	UP00050086	ZUP člen 290, 298, 299.	ukrep gradbenega inšpektorja - izvršitev ukrepa gradbenega inšpektorja - odpadla pravna podlaga - odprava odločbe	Z odpravo inšpekcijske odločbe, št. 06122-3377/2018-6 z dne 16. 10. 2018, je odpadla podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa, že to pa narekuje ugotovitev, da je bilo v postopku za izdajo tega sklepa kršeno materialno pravo.
619	UPRS Sodba I U 1103/2019-11	16.3.2021	UP00050096	GZ člen 106, 106/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev nadaljnje gradnje - napačna uporaba materialnega prava	V primeru del, ki so bila začeta v času veljavnosti ZGO-1 in za začetek katerih v skladu s tem predpisom ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, tudi v zvezi z dokončanjem teh del upoštevati določila ZGO-1.
620	UPRS Sodba I U 96/2020-20	16.3.2021	UP00053924	GZ člen 118. ZGO-1 člen 197, 197/1.	javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba materialnega prava - namembnost objekta - dejanska raba	Toženka je pravilno izhajala iz odločbe UE Domžale, da objekt, v katerega namerava vlagati tožnica, ni dvostanovanjska stavba, kot je zahteval javni poziv. Tožnica nepravilno razlaga določbe GZ in ZGO-1, ko meni, da se odločba UE Domžale ne nanaša na ugotavljanje, ali je predmetna stavba stanovanjska, temveč zgolj potrjuje, da ima gradbeno in uporabno dovoljenje. Iz četrtega odstavka 3. člena GZ izhaja, da se objekti glede na namen uporabe razvrščajo v klasifikacijo vrst objektov CC-SI, ki jo predpiše vlada. Vprašanje namena uporabe objekta je vprašanje iz področja gradbene zakonodaje, namen uporabe objekta določi gradbeno dovoljenje. Točka 36. tretjega odstavka 3. člena GZ določa, da je sprememba namembnosti sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov. Prvi odstavek 4. člena GZ pa, da je tudi za spremembo namembnosti objekta treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ker je UE Domžale morala ob pravilni uporabi 118. člena GZ ugotoviti namembnost objekta pred 31. 12. 1967 ter da se po tem datumu namembnost ni spremenila do odločanja, bi tožnica lahko spremenila namembnost objekta (v dvostanovanjsko stavbo) le z gradbenim dovoljenjem in le taka sprememba bi zadostila pogoju javnega poziva.