št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
581	UPRS Sodba I U 450/2019-7	25.3.2021	UP00061720	ZENDMPE člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZEN člen 162.	zemljiški kataster - ureditev meje - parcelacija - zavrnitev zahteve	Besedilo tretjega odstavka 46. člena ZENDMPE jasno določa, da se parcelacija opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku le, če tak sodni postopek teče in če se konča z meritorno odločitvijo sodišča o ureditvi mej. To namreč izhaja tako iz prvega stavka navedenega odstavka, ki govori o uvedbi sodnega postopka in torej predpostavlja odprt sodni postopek urejanja meje, kakor tudi iz drugega in tretjega stavka, ki določata, da se dokončna meja v zemljiški kataster vpiše po meritornem zaključku sodnega postopka urejanja meje. Po presoji sodišča iz tretjega odstavka 46. člena ZENDMPE jasno izhaja, da namen ureditve po tej določbi ni v tem, da se parcelacija izvede, ne da bi bila meja urejena, temveč le omogoča, da se parcelacija izvede, še preden se v sodnem postopku meja meritorno uredi. Navedena ureditev torej predpostavlja, da do ureditve meje v sodnem postopku tudi dejansko pride, torej da je odločitev sodišča meritorna.
582	UPRS Sodba I U 2022/2019-16	24.3.2021	UP00050258	ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 3a/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost s prostorskim aktom - pomožni kmetijski objekt	Nesporno je, da tožnik za gradnjo, ki je predmet izpodbijane odločbe, nima gradbenega dovoljenja. To pa pomeni, da bi smel na svoji nepremičnini graditi zgolj enostavne objekte, ki bi morali biti postavljeni v skladu s prostorskim aktom.<br/><br/>Sodišče na podlagi vpogleda v fotografije, ki so del sodnega in upravnega spisa, ugotavlja, da je objekt že navzven videti kot enovita celota. Zato po presoji sodišča ne gre za več samostojnih enostavnih objektov. Gre za enovit objekt, ki presega maksimalno velikost, ki je za enostaven objekt določena v Uredbi in je toženka pravilno štela, da je gradnja nelegalna.
583	UPRS Sodba I U 327/2020-21	24.3.2021	UP00053370	ZUreP-2 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/3. ZUP člen 8, 8/1, 139, 140, 140/1, 140/2, 146, 146/2, 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.	razlastitev - kategorizirana javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - nova dejstva in novi dokazi - pravočasnost predloženih dokazov	V tej zadevi je bistveno, ali obstajajo opravičljivi razlogi za to, da sta tožnika šele v tožbi oporekala razlastitvi in navajala dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je ta neupravičena ter predlagala nove dokaze, ki naj se izvedejo za dokazovanje teh dejstev. Ta dejstva in dokazi bi se torej upoštevali le, če bi tožnika izkazala, da jih upravičeno nista mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnika v tožbi trdita, da dejstev, zaradi katerih razlastitvi ugovarjata, nista mogla navajati, ker je eden od njiju težak invalid, oba pa sta prava neuki stranki. Po presoji sodišča tako posplošeno navajanje razlogov za opustitev pravočasnega navajanja relevantnih dejstev tožnikov ne opravičuje.
584	UPRS Sodba I U 85/2020-18	23.3.2021	UP00053079	GZ člen 36.	meteorne vode - emisije - izdaja gradbenega dovoljenja - udeležba v postopku - stranski udeleženec	S svojo obrazložitvijo, ko je navedel, da se iz zemljišča ... iztekajo meteorne vode na tožničino zemljišče, na to parcelo (...) pa meteorne vode iz zemljišča nameravane gradnje (...), je organ tožnici pripoznal, da je izkazala, da bi imela nameravana gradnja lahko vpliv na njeno nepremičnino v okviru emisij. Po citirani določbi 36. člena GZ pa se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na ukrepe za zmanjšanje emisij. Med emisije sodijo tudi meteorne vode.
585	UPRS Sodba in sklep I U 420/2020-19	23.3.2021	UP00053936	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 197, 199, 211, 211/5.	razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - ponudba za odkup nepremičnin - ni upravni akt - zavrženje tožbe	Vprašanje v obravnavani zadevi je, ali mora biti tudi ponudba zaradi ustanovitve služnosti v javno korist, priložena zahtevi, izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2. Po mnenju sodišča da. Deveti odstavek 211. člena ZUreP-2, ki ureja služnosti v javno korist določa, da če ni v tem členu določeno drugače, se glede drugih vprašanj, ki niso posebej urejena, uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi. Ob navedeni zakonski ureditvi je treba odgovoriti na vprašanje, ali je v zvezi s ponudbo za razlastitev, ki določa, da mora biti izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2, in ponudbo za ustanovitev služnosti v javno korist določeno drugače, ali pa ponudba za ustanovitev služnosti v javno korist ni samostojno in celovito urejena in se zanjo uporabljajo določbe o razlastitvi.
586	UPRS Sodba II U 320/2020-27	22.3.2021	UP00046653	ZUP člen 87. ZZUSUDJZ-A člen 8.	gradbeno dovoljenje - vročanje pisanj - fikcija vročitve - pandemija - omejitev stikov	Tožnica ni priglasila svoje udeležbe v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljena. S tem je opustila postopkovne možnosti, ki jih ima po ZUP, in zato izgubila pravico do sodnega varstva v upravnem sporu, zato se sodišče posledično ni opredeljevalo do tožničinih navedb, ki se nanašajo na vsebino izpodbijanega gradbenega dovoljenja, glede neugodnih vplivov gradnje na nepremičnine tožnice.
587	UPRS Sodba II U 388/2018-16	22.3.2021	UP00046638	ZUP člen 296, 298. ZGO-1 člen 148.	inšpektor - sklep o dovolitvi izvršbe - gradbeni inšpektor - prepoved opravljanja dejavnosti - lastnik - posestnik	Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje. Zato so tožbene navedbe, da tožnik ne uporablja obravnavanega gostinskega obrata, neutemeljene. Prav tako navedbe, da je dovoljeno inšpekcijsko odločbo izdati le posestniku in nikakor ne lastniku nepremičnine, ki nima posesti in ne more vplivati na uporabo gostinskega obrata.
588	UPRS Sodba in sklep I U 31/2020-17	17.3.2021	UP00053379	ZGO-1 člen 152, 156a. ZUP člen 9, 289, 289/1, 290. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe	Organa sta navedla ključen trenutek oziroma datum, tj. izpolnitveni rok, ki je bil inšpekcijskim zavezancem določen za odstranitev predmetne nelegalne gradnje in vzpostavitev legalnega stanja (1. 6. 2014), ter dejstvo, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe, to pa omogoča preizkus pravilnosti ugotovljenega datuma izvršljivosti inšpekcijske odločbe. Tožniki tako ugotovljenemu datumu izvršljivosti konkretizirano niti ne oporekajo in ne navedejo datuma, ko naj bi po njihovem mnenju nastopila izvršljivost navedene inšpekcijske odločbe. Zato s tožbenimi navedbami, da se ugotovitve izvršljivosti inšpekcijske odločbe ne da preizkusiti, ne morejo uspeti.<br/><br/>Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine. Izguba doma nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta. Poseg v pravico do spoštovanja doma zato pomeni prisilna izvršitev odločbe, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1 v izvršilnem postopku, v katerem pristojni organ proti volji inšpekcijskega zavezanca odstrani objekt, ki inšpekcijskemu zavezancu pomeni dom. Je pa inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma na podlagi 156.a člena ZGO-1. S tem je Ustavno sodišče sledilo zakonodajalcu, ki je v obrazložitvi predloga zakona o dopolnitvi ZGO-1E pojasnil, da je s tem, ko je uvedel možnost odloga izvršbe za stanovanjske objekte, ki so zavezančev dom, predvidel, da se bo v tem postopku tehtalo med upravičenostjo posegov v lastninsko pravico in javnim interesom za odstranitev objektov.
589	UPRS Sodba I U 1103/2019-11	16.3.2021	UP00050096	GZ člen 106, 106/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev nadaljnje gradnje - napačna uporaba materialnega prava	V primeru del, ki so bila začeta v času veljavnosti ZGO-1 in za začetek katerih v skladu s tem predpisom ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, tudi v zvezi z dokončanjem teh del upoštevati določila ZGO-1.
590	UPRS Sodba I U 96/2020-20	16.3.2021	UP00053924	GZ člen 118. ZGO-1 člen 197, 197/1.	javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba materialnega prava - namembnost objekta - dejanska raba	Toženka je pravilno izhajala iz odločbe UE Domžale, da objekt, v katerega namerava vlagati tožnica, ni dvostanovanjska stavba, kot je zahteval javni poziv. Tožnica nepravilno razlaga določbe GZ in ZGO-1, ko meni, da se odločba UE Domžale ne nanaša na ugotavljanje, ali je predmetna stavba stanovanjska, temveč zgolj potrjuje, da ima gradbeno in uporabno dovoljenje. Iz četrtega odstavka 3. člena GZ izhaja, da se objekti glede na namen uporabe razvrščajo v klasifikacijo vrst objektov CC-SI, ki jo predpiše vlada. Vprašanje namena uporabe objekta je vprašanje iz področja gradbene zakonodaje, namen uporabe objekta določi gradbeno dovoljenje. Točka 36. tretjega odstavka 3. člena GZ določa, da je sprememba namembnosti sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov. Prvi odstavek 4. člena GZ pa, da je tudi za spremembo namembnosti objekta treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ker je UE Domžale morala ob pravilni uporabi 118. člena GZ ugotoviti namembnost objekta pred 31. 12. 1967 ter da se po tem datumu namembnost ni spremenila do odločanja, bi tožnica lahko spremenila namembnost objekta (v dvostanovanjsko stavbo) le z gradbenim dovoljenjem in le taka sprememba bi zadostila pogoju javnega poziva.
591	UPRS Sodba I U 1173/2019-10	16.3.2021	UP00050086	ZUP člen 290, 298, 299.	ukrep gradbenega inšpektorja - izvršitev ukrepa gradbenega inšpektorja - odpadla pravna podlaga - odprava odločbe	Z odpravo inšpekcijske odločbe, št. 06122-3377/2018-6 z dne 16. 10. 2018, je odpadla podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa, že to pa narekuje ugotovitev, da je bilo v postopku za izdajo tega sklepa kršeno materialno pravo.
592	UPRS Sodba in sklep I U 1825/2019-19	11.3.2021	UP00054824	ZUreP-2 člen 220. ZPNačrt člen 78, 78/3, 78/4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogodba o opremljanju - razlaga pogodbe - oprostitev plačila komunalnega prispevka - ničnost odločbe	Odsotnost vsebine kot določata 2. in 5. točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt ne omogočata zaključka, da Pogodba vsebuje voljo strank, da tožnik ni dolžan plačati tudi komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo.
593	UPRS Sodba I U 1839/2019-30	9.3.2021	UP00050978	GZ člen 117, 117/1, 117/9.	gradbeno dovoljenje - legalizacija - prizidek - vpis v kataster stavb - obstoj objekta	Ker morajo biti za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po določbi 117. člena GZ izpolnjeni vsi pogoji (gre za taksativno naštete pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni), je že zaradi nevpisane stavbe v kataster stavb glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ob izdaji odločbe prvostopni organ imel podlago za zavrnitev zahteve tožnikov.<br/><br/>Drugostopni organ je zavzel stališče, da za prizidek ni možno izdati dovoljenja za objekt daljšega obstoja na tej podlagi (tj. po 117. členu GZ). Sodišče tožnikoma v tem delu pritrjuje.<br/><br/>Iz 117. člena GZ jasno izhaja, da je njen namen legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je - kot že povedano - izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni namreč logično, da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).
594	UPRS Sodba I U 232/2020-14	4.3.2021	UP00053316	GZ člen 117.	gradbeno dovoljenje - legalizacija - namembnost objekta - obstoj objekta	Organ je pravilno odločil, da leseni objekt, ki je stal na parc. št. 2289/12, k.o. ..., in za katerega je bila dana zahteva po 117. členu GZ, ne obstaja več, saj je bil porušen (in nato na novo postavljen). Pri tem ni pomembno, da je bil postavljen na istih temeljih, istih tlorisnih dimenzij, da je enakega izgleda in zgrajen iz večine materiala prejšnjega, starega objekta, saj zakon kot pogoj določa ''da objekt obstaja od 1. 1. 1998 dalje'' (in do izdaje oziroma v času izdaje odločbe), kar ni mogoče reči v tem primeru.
595	UPRS Sodba I U 337/2019-23	25.2.2021	UP00057377	ZUN člen 73, 76c. ZUP člen 248, 248/3, 279, 279/1, 279/1-3. ZGO-1 člen 6.	ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe	Sodišče se s tožnico strinja, da ji inšpektor z odločbo z dne 4. 6. 1997 ukrepa odstranitve objekta ni izrekel. Iz odločbe tudi ne izhaja, da bi izrekel ukrep vzpostavitve v prejšnje stanje. Iz odločbe jasno izhaja, da je bila izrečena sanacija zgrajenega (rekonstruiranega) objekta in pridobitev lokacijskega dovoljenja za sanacijo objekta. Glede na to ni mogoče zaključevati, kot drugostopenjski organ, da je izrek odločbe nedoločen, saj je izrečeni ukrep, glede na zakonsko predvidene ukrepe, (jasno) določen.
596	UPRS Sodba I U 1179/2019-44	25.2.2021	UP00053959	ZGO-1 člen 66, 66/1. ZUP člen 9, 142, 142/4.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka - vstop v postopek - stranski intervenient - singularni pravni naslednik	Drugotožnik in tretjetožnica, ki sta vstopila v pravni položaj prejšnjih solastnikov dne 15. 6. 2018, bi glede na stanje postopka (četrti odstavek 142. člena ZUP določa, da mora oseba, ki med postopkom vstopi vanj kot stranka, sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je ob njenem vstopu), morala sodelovati na ustni obravnavi dne 19. 6. 2018 oziroma bi se ju moralo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZGO-1 seznaniti z nameravano gradnjo, da bi se lahko v skladu z 9. členom ZUP o njej izjavila. Glede na že prej navedeno obveznost organa, ki izhaja iz 44. člena ZUP, kot drugega odstavka 50. člena ZUP, da bi po prenosu lastninske pravice moral drugotožnika in tretjetožnico pozvati, da vstopita v položaj prejšnjih lastnikov in ju seznaniti z nameravano gradnjo, da bi se o njej lahko izjavila, preden bi izdal izpodbijano odločbo, sodišče ne soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da jima je bilo z vročitvijo gradbenega dovoljenja omogočeno, da se seznanita s potekom postopka, kolikor pa bi ocenila za potrebno, bi pa lahko vpogledala tudi v celotno dokumentacijo. Upravno sodišče se je že v več svojih sodbah postavilo na stališče, da vpogleda v spis ni mogoče enačiti z načelom zaslišanja, ki mora biti spoštovano v upravnih postopkih (npr. sodba Upravnega sodišča I U 630/2013). Posledično z vložitvijo pritožbe drugotožniku in tretjetožnici ni bilo omogočeno učinkovito varstvo njunih pravic oziroma pravnih koristi in jima tudi ne bi bilo, čeprav bi, kot ju je sodišče pozivalo, pred razpisom glavne obravnave vpogledala v projektno dokumentacijo, ki je v upravnem spisu, torej tekom postopka upravnega spora kot je prepričljivo, zaslišan kot stranka, izpovedal drugotožnik in sodišče z njim soglaša.
597	UPRS Sodba I U 1858/2019-26	25.2.2021	UP00053887	ZUreP-2 člen 222. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov javne kanalizacije v Občini Gorenja vas - Poljane (2008) člen 18, 18/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - oprostitev plačila komunalnega prispevka - uporaba materialnega prava	Izdaja soglasja za priklop ne predstavlja podlage za odmero komunalnega prispevka, saj se ta (v primeru izboljšanja opremljenosti) odmeri že po uradni dolžnosti in predstavlja enega od pogojev za priključitev na javno komunalno omrežje. To pomeni, da bi bil tožnici ne glede na vloženo vlogo za izdajo soglasja oziroma posledično izdano soglasje kljub temu po uradni dolžnosti odmerjen komunalni prispevek.
598	UPRS Sodba I U 627/2019-14	23.2.2021	UP00057816	GZ člen 66, 68, 68/2, 69, 113.	postopek izdaje uporabnega dovoljenja - uporabno dovoljenje - nejasna vloga - uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka	Organ je odločal na podlagi nejasne tožnikove vloge, saj je bila – v pogledu, ali uveljavlja uporabo pravilnika, veljavnega v času izdaje uporabnega dovoljenja (to je Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacij in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov 2018), ali pravilnika, veljavnega v času gradnje (to je Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji 2004) - nejasna že njegova zahteva, nato pa tudi vloga z dne 30. 10. 2018. V nobeni od navedenih vlog namreč tožnik ni navajal pravilnega naslova pravilnika oziroma se naslov ni skladal s pripisom, ki ga je dodal naslovu pravilnika. Pravilen naslov Pravilnika 2004 je namreč Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, pravilen naslov Pravilnika 2018 pa Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Opisano nejasnost bi organ pred odločanjem moral odpraviti. Ker je ni, je kršil pravila postopka.
599	UPRS Sodba III U 330/2018-27	23.2.2021	UP00049037	ZGO-1 člen 152.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec	Ker je eden od investitorjev pokojni in ker dediči po pokojnem soinvestitorju ne morejo biti inšpekcijski zavezanci, je kot (so)inšpekcijskega zavezanca treba določiti lastnika zemljišča oziroma v predmetni zadevi upravljavca predmetnega zemljišča, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
600	UPRS Sodba I U 172/2020-30	17.2.2021	UP00050812	ZUreP-2 člen 155, 155/1, 216, 216/1, 216/3, 216/5, 216/5-1, 220, 220/1. ZUP člen 214, 214/1.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje	Toženka v izpodbijani odločbi ni navedla razlogov, iz katerih bi izhajalo, da se lahko tožnikov objekt zgolj z izgradnjo individualnega priključka priključi na javno komunalno omrežje in da torej od obstoječega jaška do tožnikovega objekta za priključitev tožnikovega objekta ni potrebno zgraditi nobenega dodatnega komunalnega voda. Pojasnila je, da se interna kanalizacija priključi na javno tam, kjer je to tehnično mogoče, kar sicer na splošni ravni drži, vendar pa iz take obrazložitve ne izhaja, zakaj naj bi se konkretni, tj. tožnikov objekt, priključil na komunalno infrastrukturo tam, kjer trdi toženka oziroma zakaj za priključitev ni potrebna dodatna javna komunalna infrastruktura, za katero tožnik trdi, da jo je treba zgraditi.