št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
541	UPRS Sodba I U 1953/2019-9	12.10.2021	UP00058367	ZGO-1 člen 197. GZ člen 118. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 9, 146, 146/1, 146/2, 146/3, 146/4, 251.	gradbeno dovoljenje - ustna obravnava - zaslišanje priče - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank	Prvostopenjski organ se v izpodbijani odločbi na letalske posnetke ni oprl, iz česar izhaja, da je toženka z ugotavljanjem predhodno predstavljenih dejstev in okoliščin dopolnjevala postopek (251. člen ZUP), tožniku pa bi morala omogočiti, da se o tem izjavi. Prvostopenjski organ je zaslišanja prič izvedel izven ustne obravnave in brez prisotnosti tožnika, o njih pa napravil zapisnike, s katerimi tožnika ni seznanil. S tem, da so bila zaslišanja prič izvedena, kot tudi z vsebino izpovedi prič, je bil tožnik seznanjen šele z izpodbijano odločbo. Na izpovedi prič je prvostopenjski organ tudi oprl izpodbijano odločbo, saj je tudi na podlagi teh ugotavljal za zadevo odločilno dejstvo stanja spornega objekta na dan 31. 12. 1967. Prvostopenjski organ je s tem kršil tožnikove pravice iz 146. člena ZUP, vključno s tožnikovo pravico do izjave.
542	UPRS Sodba I U 1110/2019-24	12.10.2021	UP00063067	GZ člen 3, 3/23, 43, 43/1, 43/1-1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja nezahtevnega objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom	Po 23. točki 3. člena GZ novogradnja predstavlja gradnjo, katere posledica je novozgrajen objekt ali prizidava. V tem primeru nesporno ni šlo za novozgrajen objekt, temveč za prizidavo oziroma dozidavo obstoječega objekta, to je industrijske stavbe – delavnice.
543	UPRS Sklep III U 190/2021-3	11.10.2021	UP00050925	ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 194, 197, 199, 200, 200/1, 200/3, 200/4, 203. ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-7.	razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - obstoj javne koristi - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - zavrženje tožbe	Toženka je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je izkazana javna korist za razlastitev predmetnih nepremičnin, ki v naravi predstavljata sestavni del že zgrajene javne poti. V tem delu sklepa je toženka ne le v obrazložitvi presojala javno korist za razlastitev, ampak obstoj le-te ugotovila v izreku izdanega akta. Sprejela je torej odločitev o izkazanosti javne koristi, čeprav bi to sodilo v razloge (po izvedenem ugotovitvenem postopku v drugi fazi postopka izdane) odločbe o razlastitvi. Vsebina I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako presega zakonski okvir sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka iz 200. člena ZUreP-2, zato v tem delu učinek izreka izpodbijanega sklepa ni nujno zgolj procesni, ampak ima lahko tudi širše materialnopravne učinke. V delu, v katerem izpodbijani akt presega okvir procesnega sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka in naznanila zakonskih posledic takšnega sklepa, zoper katerega pritožba ni dopustna, ima zato tožnica zoper akt toženke pravico vložiti pritožbo v upravnem postopku.
544	UPRS Sodba IV U 58/2020-16	8.10.2021	UP00058291	ZGO-1 člen 2, 2-7, 218, 218/2. ZSZ člen 58.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - začetek gradnje - rušenje in gradnja novega objekta	Ker je sporno, ali je tožnica začela z gradnjo novega objekta, sodišče pojasnjuje, da se zakoličba objekta lahko šteje kot del gradnje novega objekta, enako kot izkop gradbene jame. Da so bila slednja dela izvedena z namenom gradnje ali v povezavi z gradnjo novega objekta (na podlagi dokončnega in veljavnega gradbenega dovoljenja), pa je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru.
545	UPRS Sodba I U 796/2020-11	5.10.2021	UP00057997	GZ člen 3, 114. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.	gradbeno dovoljenje - legalizacija gradnje - sprememba namembnosti - pravica do izjave	Drži, da zakon loči pojma objekt in prizidava ter ju zato ni možno enačiti, vendar pa po oceni sodišča ni logično (in bi bilo tudi v nasprotju z opisanim namenom določbe), da bi zakonodajalec zgoraj opredeljeno možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).
546	UPRS Sodba I U 1733/2019-10	30.9.2021	UP00063431	ZAID člen 55, 55/5, 55/6, 60. GZ člen 120, 120/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - materialni prekluzivni rok - neenakopravno obravnavanje	Osebe iz drugega odstavka 120. člena GZ ter tožnik, za katerega veljata peti in šesti odstavek 55. člena ZAID, niso v bistvenem enakih položajih, zato tudi ni treba, da bi bil rok, v katerem morajo vložiti vlogo za vpis v imenik, enako dolg.
547	UPRS Sodba I U 138/2021-79	28.9.2021	UP00061718	GZ člen 50, 50/1, 53, 53/1, 53/4. ZVO-1 člen 51, 53, 54. ZON člen 101.f. ZIUZEOP člen 100.č.	gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo	Ko gre torej za objekt, za katerega je treba opraviti tudi presojo sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (za kakršnega nesporno gre v obravnavanem primeru), je odločitev o tej presoji vsebovana v odločitvi o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ta pa je po prvem odstavku 50. člena GZ sestavni del odločitve v gradbenem dovoljenju, izdanem v integralnem postopku.<br/><br/>Presoja iz četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive se kot določba, ki pomeni odstopanje od merila za izdajo soglasja, določenega v tretjem odstavku tega člena (zaradi česar je treba to določbo direktive razlagati ozko), lahko uporabi šele po tem, ko so bile posledice posega preučene v skladu z določbami navedenega tretjega odstavka 6. člena Habitatne direktive.<br/><br/>Da se lahko šteje, da so bile posledice posega preučene v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Habitatne direktive, pa mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega.<br/><br/>Navedeno pomeni, da je odločba o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, vedno tudi odločba o okoljevarstvenem soglasju v delu, ki se nanaša na naravo, saj se z njo da soglasje k neugodno ocenjenem posegu in v tem delu nadomesti sicer negativno (zavrnitveno) odločitev o okoljevarstvenem soglasju (sedmi odstavek 101. e člena ZON), ki bi bila sicer izdana zaradi neugodno ocenjenega posega v naravo.
548	UPRS Sodba I U 201/2020-16	21.9.2021	UP00054827	ZUP člen 214. ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b, 218b/1, 218b/1-1, 218b/2, 218b/3, 218b/5, 218b/5-1.	zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - pravica do izjave - podatek iz uradne evidence - izkoriščanje mineralnih surovin	Ugotoviti gre, da obrazložitev izpodbijane odločbe obsega izključno navedbo določb predpisov, na katerih naj bi bila izvedena odmera NUSZ, ne vsebuje pa nobenega zapisa glede ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi niti razlogov, ki glede na dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (prvi odstavek 214. člena ZUP). Iz izpodbijane odločbe tako npr. ne izhaja, na kakšen način so bile določene oziroma odmerjene površine zemljišč, od katerih je bil odmerjen NUSZ, iz odločbe pa ne izhaja niti ugotovitev, da nepremičnine, za katere se odmerja NUSZ, sploh sodijo v območje, ki je predmet urejanja z Odlokom o LN.<br/><br/>Nepokrita skladišča, interna parkirišča, deli pridobivalnega prostora kamnoloma in druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, s tožnikovim poslovanjem niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik ali sanitarije, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
549	UPRS Sodba I U 946/2020-13	21.9.2021	UP00052023	ZSZ člen 41, 60, 60/2, 60/4, 60/5. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5. GZ člen 106, 106/1. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218a, 218b. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica (1999) člen 15, 15/2, 16.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - zazidano stavbno zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - neobrazložena odločba	Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ZDavNepr z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ZDavNepr (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) našteti prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 in občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitev ZUreP-2 ter GZ) je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
550	UPRS Sodba II U 348/2018-33	14.9.2021	UP00059104	ZGO-1 člen 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - rekonstrukcija objekta - status inšpekcijskega zavezanca	Iz ugotovitve inšpektorja, ki je dokumentirana v upravnem spisu in jo potrjuje tudi drugostopenjski organ, izhaja, da je bilo z novo izvedeno armiranobetonsko ploščo v pritlični etaži poseženo v samo konstrukcijo objekta. Ugovora tožnika, da je bilo s posegom vzpostavljeno stanje po prvotnem gradbenem dovoljenju, ni mogoče upoštevati, saj zakonodaja v primeru skeletnih konstrukcijskih elementov ne pozna izjem. Na odločitev v zadevi ne vpliva niti ugotovitev strokovnjaka, da konstrukcija glede na sedanji namen uporabe kot takšna v celoti ustreza in da je objekt statično varen.
551	UPRS Sodba II U 264/2018-39	14.9.2021	UP00059103	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-6.1, 56, 66, 66/1, 66/1-6, 66/1-7.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje	Dokazila pravice graditi so v zakonu opredeljena določno in izčrpno, kar po presoji sodišča pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja.
552	UPRS Sodba IV U 158/2019-10	13.9.2021	UP00058288	ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZGO-1 člen 96, 96/1, 96/5.	ničnost upravne odločbe - nedovoljeno ravnanje - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ - uporabno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - zahteva za izrek ničnosti odločbe	Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni podan ničnosti razlog za izrek ničnosti odločbe, to je uporabnega dovoljenja.<br/><br/>Četudi se je odgovorni vodja del, kot izhaja iz obsodilne kazenske sodbe, pri svojem dejanju zavedal, da bo (bi lahko) na podlagi takšnega lažnega prikaza geodet izdelal geodetski načrt, na podlagi katerega bo v nadaljevanju sprejemala svoje ugotovitve komisija za tehnični pregled, zapisnik te komisije pa bo kot dokaz uporabljen v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pri upravni enoti, pa ni mogoče spregledati, da uporabno dovoljenje izda prvostopenjski upravni organ na podlagi ob vlogi investitorja obveznih prilog in ugotovitev tehničnega pregleda. Zato ne drži ozka razlaga tožnika, da je do izdaje odločbe (uporabnega dovoljenja) prišlo zgolj zaradi ravnanja odgovornega vodje del in da je podana vzročna zveza med konkretnim ravnanjem (prikaz lažne trase geodetu) in posledico (odločbo o izdaji uporabnega dovoljenja).
553	UPRS Sklep II U 243/2021-8	8.9.2021	UP00049195	GZ člen 43. ZUS-1 člen 32, 32/2.	začasna odredba - težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba - javna korist - pavšalne navedbe	Izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnem spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon, temveč posegom v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretne značilnosti posameznega primera.
554	UPRS Sklep II U 240/2021-8	8.9.2021	UP00052724	ZUS-1 člen 32, 32/2.	gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe	Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem se investitorju dovoljuje tam navedena gradnja. To torej ni upravni akt, ki se izvršuje po določbah ZUP. Po obrazloženem odložitev njegove izvršitve ni mogoča, posledično pa tudi ne izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
555	UPRS Sodba I U 836/2019-15	7.9.2021	UP00063071	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - dokazna ocena	Tožnik je za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov.
556	UPRS Sklep I U 972/2021-11	26.8.2021	UP00055436	ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.	gradbeno dovoljenje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev o pritožbi - procesni akt	Odločitev iz 1. točke izpodbijane odločbe, s katero je toženka odpravila prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ampak gre zgolj za instančno odločitev. Sodišče pa ne presoja pravilnosti instančnega nadzora. Po presoji sodišča upravni spor ni dopusten niti zoper odločitev iz 2. točke izpodbijane odločbe, ki je po vsebini dejansko sklep, saj je toženka odločila, da odgovora na pritožbo ne bo vročila tožniku, kar je vprašanje postopka.
557	UPRS Sodba I U 750/2020-17	26.8.2021	UP00058002	GZ člen 92. ZUP člen 247, 247/2.	nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja	V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: postopek, v katerem pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nedovoljeno gradnjo (z izrekom inšpekcijskega ukrepa), ki jo, ko odločba o tem postane pravnomočna, pošlje pristojnemu organu za gradbene zadeve, ta pa (po uradni dolžnosti) na tej podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tako vrsta in obseg nedovoljenega posega, kot tudi inšpekcijski zavezanec so torej že ugotovljeni s pravnomočno inšpekcijsko odločbo. Organ je na to odločbo pri odločanju o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vezan, kar pomeni, da teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
558	UPRS Sodba I U 1487/2019-19	26.8.2021	UP00053306	ZUP člen 9, 241, 241/1, 242, 243, 244, 246, 246/4. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 193/1, 194, 194/1, 199, 205, 205/2.	razlastitev - gospodarska javna infrastruktura - sklenitev pogodbe - javna korist - nujnost postopka - nujnost in sorazmernost razlastitve	Prvostopni organ lahko odločbo po 242., 243. in 244. ZUP (tj. novo odločbo, s katero nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo), drugostopni organ pa odločbo, s katero odpravi izpodbijano odločbo, izda šele po tem, ko je bila stranki z nasprotnim interesom dana možnost, da se je izjavi glede pritožbe. Iz določil ZUP pa ne izhaja zahteva, da bi moral upravni organ ob preizkusu pritožbe (prvostopni organ) oz. pred izdajo odločbe, s katero zavrne pritožbo (drugostopni organ), morebiti prejeto izjavo stranke z nasprotnim interesom o pritožbi vselej vročiti tudi pritožniku (in temu omogočiti tudi izjasnitev glede takšne izjave). Ne glede na navedeno sodišče pojasnjuje, da je takšno ravnanje upravnega organa, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, potrebno v primeru, ko namerava organ na podlagi prejete izjasnitve v svoji odločbi dopolniti razloge izpodbijane odločitve, pri tem pa navajati za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, glede katerih pritožniku predhodno ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Položaj, v katerem pritožniku še pred izdajo drugostopenjske odločbe to ne bi bilo omogočeno, bi namreč predstavljal kršitev omenjenega načela.<br/><br/>Nesporno dejstvo, da tožnik in prizadeta stranka razmerij v zvezi s spornimi zemljišči nista mogli urediti sporazumno, kaže vsaj na izpolnjenost pogoja po prvem odstavku 199. člena ZUreP-2, skladno s katerim je začetek razlastitvenega postopka možen šele v primeru, če razlastitveni upravičenec ali investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup z lastnikom nepremičnine ni uspel skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine, pri čemer so razlogi, zakaj do sporazuma ni prišlo, nerelavantni.<br/><br/>Po presoji sodišča je bila v konkretni zadevi razlastitev zahtevana za nepremičnine, ki predstavljajo že zgrajene objekte in omrežja GJI, ki so jasno opredeljeni, ki so vpisani v kataster GJI in ki so tudi predmet odloka o zazidalnem načrtu, s čemer je izkazana javna korist za prevzem teh nepremičnin. Zatrjevano dejstvo, da naj do izgradnje komunalne infrastrukture ne bi moglo priti, če tožnik s prizadeto stranko v letu 2011 ne bi sklenil pogodbe o ustanovitvi služnosti, na navedeno ne more v ničemer vplivati.
559	UPRS Sodba III U 249/2019-26	23.8.2021	UP00059110	ZUP člen 43, 43/1, 43/2.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist	Stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. To stališče je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 356/2013, X Ips 329/2010, I Up 1180/2002, I Up 1435/2003 in I Up 183/2006).
560	UPRS Sodba I U 866/2019-117	23.8.2021	UP00063408	ZUreP-2 člen 201, 201/1.	razlastitev - občinska javna cesta - razlastitveni postopek - dvofazni postopek - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - pogoji za razlastitev	Lastninska pravica je ustavno varovana pravica, njen odvzem ali omejitev (v javno korist) pa sta dopustna le pod zakonskimi pogoji. Pripravljalna dela, katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2, po naravi stvari predstavljajo poseg v lastninsko pravico, s čimer so – kolikor so izvršena brez pravne podlage – nedopustna. Brez pravne podlage pa so, kolikor vsebinski pogoji za razlastitev niso preizkušeni in izkazani.