št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
541	UPRS Sodba II U 214/2018-28	18.6.2021	UP00049755	ZGO-1 člen 66.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori soseda	Tožeči stranki v tožbi, v kateri nasprotujeta izdaji gradbenega dovoljenja, nista podali vsebinskih, argumentiranih in pravno relevantnih pripomb.
542	UPRS Sodba I U 433/2019-19	17.6.2021	UP00062399	ZPNačrt člen 80. ZUreP-2 člen 220, 220/2.	upravni postopek - obnova upravnega postopka - komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - sprememba investitorja	Tudi po presoji sodišča je bilo v postopku odločanja o vračilu plačanega komunalnega prispevka na podlagi desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je predmet obnove, treba odgovoriti na vprašanje, ali je gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 prenehalo veljati. Ker je organ v postopku, ki je sedaj predmet obnove, ugotovil, da je to prenehalo veljati, je skladno z desetim odstavkom 79. člena ZPNačrt že plačani komunalni prispevek vrnil (takratnemu) investitorju, tj. družbi A., d. o. o. S tem, ko je Upravna enota Vrhnika v nadaljevanju izdala odločbo št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 o spremembi tega gradbenega dovoljenja, v kateri je hkrati ugotovila, da je navedeno gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 še vedno veljavno, pa je kot pristojni organ predhodno vprašanje, tj. veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja, na katerega je organ tudi sam oprl odločbo, izdano v postopku vračila že plačanega komunalnega prispevka, rešila drugače. Iz tega razloga je po presoji sodišča pravilna odločitev organa o obnovi postopka vračila komunalnega prispevka po uradni dolžnosti.
543	UPRS Sodba I U 903/2020-25	15.6.2021	UP00054881	GZ člen 35, 43, 43/1, 43/1-3, 43/1-6.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - razlastitveni postopek - pravnomočnost odločbe - nujni postopek razlastitve - kulturna dediščina - kulturnovarstveno soglasje	Ob izdaji izpodbijane odločbe je bil pogoj iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ v zvezi s spornimi nepremičninami izpolnjen, saj je bila v zemljiški knjigi prizadeta stranka vpisana kot lastnik teh nepremičnin. Ob upoštevanju navedenega zatrjevano dejstvo, da naj razlastitveni postopek v trenutku izdaje gradbenega dovoljenja še ne bi bil pravnomočno zaključen, na izkazano pravico graditi na spornih nepremičninah nima nikakršnega vpliva. Sodišče ob tem tožniku pojasnjuje, da iz razlastitvene odločbe izhaja, da je bila v konkretnem primeru razlastitev spornih nepremičnin izvedena kot nujni postopek v skladu s 104. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), pri katerem (v skladu s prvim odstavkom 104. člena ZUreP-1) pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti.
544	UPRS Sodba III U 13/2019-30	15.6.2021	UP00048419	ZGO-1 člen 54, 54/1, 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - določitev funkcionalnega zemljišča - zaznamba spora	Kot poudarja na podlagi določb ZGO-1 oblikovana upravnosodna praksa, so dokazila glede pravice graditi v ZGO-1 opredeljena določno in izčrpno, kar pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero izmed v zakonu naštetih dokazil. Takšna zakonska ureditev torej smiselno izkjučuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v ZGO-1 izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja. Drugačna interpretacija opisane zakonske ureditve ni mogoča, saj bi lahko pripeljala do nedopustnega širjenja dosega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pravnih posledic tega dovoljenja na področje stvarnopravnih razmerij.
545	UPRS Sodba II U 354/2018-23	10.6.2021	UP00049124	ZGO-1 člen 48, 48/1, 66, 66/1, 66/1-1, 69, 69/3.	gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - ustna obravnava - vročitev - seznanitev - skladnost projekta s prostorskim aktom - pravica do izjave - dokaz	ZGO-1 v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ne predvideva vročanja projektne dokumentacije stranskim udeležencem, saj je ravno iz razloga seznanitve stranskih udeležencev z nameravano gradnjo, predvidena ustna obravnava.<br/><br/>v obravnavani zadevi bi tožena stranka, glede na pravočasno podani ugovor morala pozvati tožnico, da svoje trditve o tem, da projekt ni v skladu z OPN, ker moti tipično krajinsko arhitekturo, v določenem roku dokaže s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil.
546	UPRS Sodba I U 208/2019-27	10.6.2021	UP00062405	ZSZ člen 58, 60. ZGO-1 člen 218, 218b, 218b/2, 218b/5.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - merila za odmero nadomestila - odstop od sodne prakse	S tem stališčem sodišče odstopa od stališča, sprejetega v sodbah I U 986/2019 s 24. 9. 2020 in I U 971/2019 s 27. 1. 2021, po katerem se naj bi po uveljavitvi GZ (in s tem razveljavitvi ZGO-1) za opredelitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč uporabljale določbe ZUreP-2 in določbe VI. poglavja ZSZ/84, iz razlogov, navedenih v prejšnji točki obrazložitve te sodbe.
547	UPRS Sodba I U 2488/2018-75	10.6.2021	UP00052056	ZPP člen 243. ZGO-1 člen 66.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - dokaz z izvedencem	Nove stavbe naj bodo projektirane tudi v skladu z obstoječo silhueto naselij, z značilnimi arhitekturnimi in drugimi urbanističnimi kakovostmi naselij. Projektirana stavba takšno skladnost naselja ohranja.
548	UPRS Sodba I U 523/2020-9	8.6.2021	UP00057662	ZUreP-2 člen 156, 217, 218.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga	Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Da bi toženka tak odlok sprejela (in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanih primerih), iz izpodbijanih odločb ne izhaja, saj je - kot izhaja iz odločb - komunalni prispevek odmerila (ob zgoraj citiranih določbah ZUreP-2) še na podlagi Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče – Slivnica (ki je bil sprejet še na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena ZPNačrt), česar pa glede na zgoraj povzeti 218. člen ZUreP-2 ne bi smela. To pomeni, da izpodbijane odločbe temeljijo na napačni uporabi materialnega prava in je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter izpodbijane odločbe odpraviti.
549	UPRS Sodba I U 955/2019-19	7.6.2021	UP00053313	ZGO-1 člen 24, 74a, 74c. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 24, 41, 77.	gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje	Ker morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja po 74. c členu ZGO-1 izpolnjeni vsi pogoji, je tako, ob nedvomni ugotovitvi, da vsa soglasja niso bila izkazana oziroma predložena prvostopnemu organu do izdaje odločbe (t.j. soglasje Direkcije RS za vode glede na 77. člen Odloka OPN MOL ID in soglasje pristojnega oddelka MOL glede na 41. člen Odloka OPN MOL ID), že iz tega razloga prvostopni organ imel podlago za zavrnitev zahteve tožnikov in je njegova odločitev pravilna.
550	UPRS Sodba I U 1468/2019-23	3.6.2021	UP00052053	Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-21, 45, 48, 48/1. ZGO-1 člen 139, 139/1. ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9.	disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - neupravičena uporaba avtorskih del	Zaključek, da je tožnik pri svoji natečajni rešitvi (delno) kopiral IDZ ..., je prvostopenjski organ napravil na podlagi ugotovitve, da sta tipologija in organizacija tlorisov in vertikalnih komunikacij vseh nadstropij doma za upokojence pri IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi skoraj identični. Podobnost tlorisnih zasnov (vseh nadstropij) obeh načrtovanih objektov pa je tudi po presoji sodišča tako velika, da ni bilo moč slediti ugovoru tožnika, da je k tej podobnosti prispevala nepravilna oblika parcele. Da ne gre za naključje, pa priča tudi dejstvo, da se je tožnik z navedeno IDZ ... v fizični obliki seznanil na sedežu toženke, kar izhaja iz tožnikove izjave, dane v postopku pred toženko.
551	UPRS Sodba I U 708/2019-73	2.6.2021	UP00061658	ZUP člen 43. ZGO-1 člen 145.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca	Tožniki pravnega interesa za udeležbo v gradbenem inšpekcijskem postopku ne morejo uspešno opreti na določbe 75. člena SPZ (prepovedana imisija) in 133. člena OZ (zahteva za odstranitev nevarnosti), saj se spori iz teh pravnih razmerij rešujejo v civilnih sodnih postopkih, ne pa v upravnih postopkih inšpekcijskega nadzora gradenj. Tovrsten inšpekcijski postopek je namreč namenjen varstvu javnega interesa na področju gradenj, njegov obseg pa je začrtan v določbi 145. člena ZGO-1, zato v njem ni mogoče uveljavljati varstva pravic iz sosedskega prava.
552	UPRS Sodba I U 730/2020-15	1.6.2021	UP00051016	GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 4, 4/1, 82, 82/1, 114, 114/1. ZUP člen 146, 146/2, 238, 238/3. ZIN člen 29.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - legalizacija - stanje v času odločanja upravnega organa	Nesporno je, da tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, kar pomeni, da je njegov objekt nelegalen in da je toženka utemeljeno izrekla izpodbijani ukrep. Prvostopenjski organ namreč odloča tako, da upošteva tista dejstva, ki obstajajo in so mu znana ob obravnavanju zadeve na ustni obravnavi oziroma v trenutku izdaje odločbe.<br/><br/>Sodna praksa je že zavzela stališče, da lahko inšpektor v skladu z 29. členom ZIN opravi nadzor brez predhodnega obvestila in brez navzočnosti zavezanca. V tem primeru mu mora posredovati svoje ugotovitve in mu omogočiti, da se o njih izjavi, kar je bilo v obravnavanem primeru storjeno. Ne gre namreč za ogled v smislu 199. in 200. člena ZUP, ampak gre za inšpekcijski nadzor, ki ga ureja že omenjeno določilo 29. člena ZIN. Prvostopenjski organ je tožniku vročil zapisnik o inšpekcijskem pregledu na kraju samem in mu omogočil izjavo. Očitana bistvena kršitev postopka zato ni podana.
553	UPRS Sodba I U 1355/2019-25	25.5.2021	UP00062872	ZUreP-2 člen 149, 156, 156/1. ZPNačrt člen 79, 79/6.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalni priključki - komunalna oprema	Za priključek se ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov. Če pa mora investitor za priključitev objekta na javno infrastrukturo sam zgraditi objekt, ki ima opisano naravo javne infrastrukture, zemljišča ni mogoče šteti za komunalno opremljenega, zato v takem primeru niso izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka.
554	UPRS Sodba III U 204/2019-21	25.5.2021	UP00047830	ZSZ člen 58. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 80, 80/1, 80/2.	stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - merila za odmero nadomestila - gradnja	Četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje", pa to samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako velja tudi za izkop gradbene jame, in sicer vse ob upoštevanju 7.1 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, po kateri je gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se gradi nov objekt. Za zaključek, ali je določeno opravilo mogoče umestiti v gradnjo objekta, treba ugotoviti naravo teh opravil. Treba je torej presoditi, ali so bila izvedena dela dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja in šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je mogoče ta dela umestiti kot dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne. Šele na podlagi takšne vsebinske ocene izvedbenih del pa je mogoče presoditi, ali je izvedena dela mogoče šteti za gradnjo stavbe, kot jo dovoljuje gradbeno dovoljenje, in na tej podlagi nato zaključiti, ali je nepremičnino treba šteti za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče.
555	UPRS Sodba I U 1323/2018-115	18.5.2021	UP00062289	ZGO-1 člen 197.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1	Niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ, kljub takšnim tožnikovim ugovorom, nista ugotavljala, ali je bil predmetni gospodarski objekt po letu 1967 v bistvenem nespremenjen oziroma ali je njegova namembnost po letu 1967 ostala v bistvenem nespremenjena, pri čemer njegove namembnosti v tistem obdobju niti nista ugotavljala.
556	UPRS Sodba I U 1698/2019-18	18.5.2021	UP00061779	ZUreP-2 člen 222, 222/1.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka	Da bi sodišče lahko presodilo tožbeni ugovor glede pravilne določitve zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, bi moralo najprej vedeti, kateremu izmed A. A. na naslovu ... je bil z izpodbijano odločbo komunalni prispevek sploh odmerjen.
557	UPRS Sodba I U 428/2020-21	18.5.2021	UP00053324	ZSZ člen 60. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b. ZUP člen 253, 253/2, 281. ZUS-1 člen 52.	stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - arbitrarnost - reformatio in peius	Namen zakonodajalca je mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
558	UPRS Sklep III U 83/2021-10	14.5.2021	UP00045955	ZUS-1 člen 17. ZUP člen 42, 42/1, 229, 260, 260/9.	gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo - ista dejanska in pravna podlaga - delno zavrženje tožbe	Tožnik v upravnem sporu je oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, ki se izpodbija, torej oseba, na zahtevo katere je bil začet ali zoper katero teče upravni postopek, kot tudi oseba, ki je imela v upravnem postopku položaj stranskega udeleženca in s tem pravico udeleževanja v postopku. Status stranke v upravnem sporu je torej pogojen z njenim položajem v upravnem postopku, kar pomeni, da oseba, ki v upravnem postopku ni bila niti stranka niti stranski udeleženec, ne more pridobiti položaja tožnika v postopku upravnega spora, v katerem bi izpodbijala v upravnem postopku izdani upravni akt. Stališče, da je predhodno priznani status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta pogoj za položaj tožnika v upravnem sporu zoper ta upravni akt, je ustaljeno tudi v sodni praksi.
559	UPRS Sodba I U 1766/2018-54	13.5.2021	UP00052051	Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 23, 24, 67. ZGO-1 člen 49b, 49b/1, 65, 66, 66/1, 66/1-3.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik objekta od parcelne meje - pravica do izjave	V petindvajsetem odstavku 24. člena OPN MOL ID je oddaljenost stavbe od parcelne meje opredeljena kot najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela objekta (na primer napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobno). Izvzeti so napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobo. To pa pomeni, da gre za izvzem primeroma navedenih delov objekta, med kakršne bi bilo mogoče uvrstiti tudi prezračevalne jaške3, to tudi ob tem, ko ni sporno, da gre za montažno izvedbo teh ter ne za konstrukcijski del objekta, saj tožniki teh ugotovitev organa ne prerekajo. Glede na to sodišče sodi, da sta se upravna organa pravilno opredelila, da prezračevalnih jaškov ni mogoče upoštevati kot najbolj izpostavljenih delov objekta, od katerih se meri oddaljenost stavbe od parcelne meje (petindvajseti odstavek 24. člena OPN MOL ID).
560	UPRS Sodba I U 1927/2019-319	12.5.2021	UP00061667	GZ člen 15, 29, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-6, 106.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje - pravica graditi	Toženka je v II. 5 točki izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja določila pogoje za gradbišče, tj. za območje predvidene gradnje (prva alineja te točke). To pomeni, da tam določeni pogoji veljajo za celotno območje predmetne gradnje, ki zajema tako Palačo, kot tudi Vilo ....<br/><br/>PGD je namreč treba upoštevati kot celoto, torej tudi Vodilno mapo in posamezne načrte, poleg tega je v primeru, kot je obravnavani, ko je gradbeno dovoljenje že izdano, PGD treba razlagati skupaj s pogoji, kot so določeni v izdanem gradbenem dovoljenju.<br/><br/>Glede ugovora, da se toženka v upravnem postopku ni opredelila do poročila o pregledu projektne dokumentacije faze PGD, Biro H., d. o. o., z dne 16. 10. 2019 (A15), sodišče pojasnjuje, da je v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017, po katerem v primeru, da ugotovi, da je upravni organ neutemeljeno (brez zakonsko dopustnih razlogov) zavrnil predlagane dokaze in je za odpravo kršitev pravil upravnega postopka predlagane dokaze treba izvesti, sodišče dolžno samo odpraviti tako kršitev pred odločitvijo v zadevi z ustrezno izvedbo takih dokazov na glavni obravnavi. Tej dolžnosti se lahko sodišče izogne le, če bi to pomenilo prenos celotnega bremena dokaznega postopka, ki bi moralo biti sicer naloženo pristojnemu upravnemu organu, na sodišče v upravnem sporu. Tako je sodišče vpogledalo tudi v navedeni dokaz in ugotavlja, da tudi s tem dokazom tožnik ni vzbudil dvoma v pravilnost in skladnost PGD.<br/><br/>Tožnik v postopku izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja (za razliko od integralnega postopka), za katerega je torej že izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, ne more več navajati ugovorov, ki se nanašajo na PGD, kolikor je bil ta že presojan v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja. Če bi bilo to dopustno, bi namreč tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko dosegel spremembo PGD, to pa bi pomenilo, da se okoljevarstveno soglasje ne bi nanašalo na PGD, za katerega je bilo okoljevarstveno soglasje izdano.<br/><br/>Neutemeljeni so tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na odprte sodne postopke v zvezi z določitvijo nujne poti, priposestvovano služnostjo in določitvijo pripadajočega zemljišča, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.