št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
501	UPRS Sodba in sklep I U 1517/2021-6	29.10.2021	UP00055646	ZGO-1 člen 152, 158. ZUS-1 člen 37.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - pomanjkljivosti upravne odločbe - nejasnost izreka	Upoštevajoč, da gre za inšpekcijsko odločbo, ki terja izvršitev (prostovoljno oziroma prisilno), tudi z odstranitvijo objekta oziroma njegovih delov, in se zanjo zato zahteva absolutna preglednost, določnost in razumljivost izreka, ugotovljene pomanjkljivosti in njihova teža predstavljajo po presoji sodišča bistvene pomanjkljivosti odločbe.
502	UPRS Sodba I U 1170/2019-51	27.10.2021	UP00063014	ZGO-1 člen 50a.	pravni interes - pravica do izjave - soglasje h gradnji - sprememba projektne dokumentacije	Sodišče ugotavlja, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja njegovih trditev, in sicer da je po podaji soglasja k PGD na podlagi fikcije prišlo do takšnih sprememb, da bi investitor potreboval njegovo novo soglasje, v tožbi ni specificiral na način, da bi izrecno navedel, kje konkretno v PGD, spremenjeni v letu 2017, so navedene takšne spremembe, ki jih zatrjuje in na podlagi katerih bi investitor potreboval njegovo novo soglasje.
503	UPRS Sodba III U 272/2019-31	27.10.2021	UP00060971	ZUP člen 43, 260, 260/9.	obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - pravni interes	Tožnica ni zahtevala ustanovitve stvarne služnostne pravice v korist njenih nepremičnin, pač pa ugotovitev, da to služnostno pravico, tudi v breme ene od nepremičnin, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, dejansko že ima. Ker tožena stranka ob odločanju narave tega postopka ni upoštevala na opisani način, pač pa kot pomembno štela le dejstvo, da služnostna pravica poti, ki jo zatrjuje tožnica, ni vknjižena v breme nepremičnin, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje ter da niti ne razpolaga z listinami, ki bi dokazovale drugače, je zmotno uporabila določbo 9. točke 260. člena v povezavi s 43. členom ZUP, posledično pa nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožena stranka bi morala dejansko stanje glede zatrjevanega obstoja služnostne pravice ob upoštevanju vsebine pravdnega postopka, ki je že potekal med tožnico in prizadetima strankama, pred odločitvijo o tožničinem predlogu za obnovo postopka raziskati, oziroma postopek odločanja prekiniti do pravnomočne odločitve sodišča o zatrjevanem obstoju služnostne pravice in šele nato na podlagi te odločitve pravdnega sodišča ugotoviti, ali je tožnica upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka.
504	UPRS Sodba I U 1846/2019-19	26.10.2021	UP00063020	ZGO-1 člen 2, 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - nelegalna gradnja - neizvršljivost odločbe	Obveznost, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, da mora tožnica kot inšpekcijska zavezanka "ustaviti nadaljnjo pritlično dozidavo /.../" po presoji sodišča ne more vplivati na nezmožnost njene izvršitve. Tožnica je namreč dolžna odstraniti predmetno dozidavo, ne glede na to, ali je gradnja ob izdaji izpodbijane odločbe še potekala ali ne.
505	UPRS Sodba I U 1740/2019-20	26.10.2021	UP00063018	ZGO-1 člen 152, 152/1. ZUP člen 279, 279-3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - nelegalna gradnja - kršitev pravil postopka - neizvršljivost odločbe	V zvezi z ugovorom, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, ker posega na zemljišče, ki ni v tožnikovi lasti, sodišče pojasnjuje, da je organ izpodbijano odločbo tožniku izdal, ker je nesporno on postavil predmetni objekt in je s tem zavezanec za njegovo odstranitev. Sicer pa s tem ugovorom tožnik ne varuje svojih pravic, zato ga sodišče že iz tega razloga ni moglo upoštevati.
506	UPRS Sodba II U 365/2018-8	20.10.2021	UP00055038	ZUP člen 251, 251/1, 285, 298.	ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - izvršilni naslov - vsebinska sprememba izreka	Iz najnovejše sodne prakse izhaja, da je upravni spor zoper sklepe o dovolitvi izvršbe dovoljen, in da mora upravno sodišče ob presoji procesnih predpostavk za tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugotoviti konkretne okoliščine sporne zadeve (po uradni dolžnosti), predvsem glede ugovora neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovora že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom; ugovorov, ki se nanašajo na način izvršbe ter ugovora, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
507	UPRS Sodba I U 591/2020-14	19.10.2021	UP00057767	ZSZ člen 58, 60. ZGO-1 člen 218. ZUP člen 214.	stavba - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Ker pa ni jasno, za katere po rabi in po velikosti kakšne površine v tem primeru (oziroma pri vseh zemljiščih, ki so v odločbi opredeljena kot pozidana zemljišča) gre, hkrati pa (kot tudi ugovarja tožnik) iz obrazložitve tudi ni razvidno, na čem temeljijo podatki o opredelitvi dejanske rabe zemljišč, torej, katera dokazila je organ upošteval, ko je te podatke pri svoji odločitvi uporabil, kot tudi kateri kriteriji in katere določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje so bile uporabljene in za katera zemljišča, je obrazložitev pomanjkljiva do te mere, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga.<br/><br/>Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 6. poglavja ZSZ/84 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno ali v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
508	UPRS Sodba I U 1514/2020-39	19.10.2021	UP00057977	GZ člen 12, 12/1, 15, 29, 35, 36, 43. ZUP člen 43. SPZ člen 73. ZKme-1 člen 99, 101.	gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - novogradnja - prepovedana imisija - skladnost gradnje s prostorskim aktom - dopolnilna dejavnost na kmetiji - projektna dokumentacija	Možnost nastanka medsosedskega vznemirjanja, ki presega običajne vplive (ob upoštevanju krajevnih razmer oziroma običajev), zaradi opravljanja načrtovane dejavnosti (še zlasti, če gre za dopustno dejavnost, o čemer se bo sodišče izreklo v nadaljevanju), ni korist, na katero bi se tožniki lahko sklicevali v upravnem postopku in v upravnem sporu, bodo pa lahko zahtevali sodno varstvo po predpisih s področja civilnega prava (prim. 99. člen SPZ).<br/><br/>Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je opredeljen v veljavnih pravnih normah, zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je v tem primeru turizem na kmetiji.
509	UPRS Sodba I U 1757/2019-39	19.10.2021	UP00058590	ZVO-1 člen 51. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 2, 2/4, 3, 3/4.	gradbeno dovoljenje - celovita presoja vplivov na okolje - predhodni postopek	Pri presoji, ali je v zvezi z načrtovano gradnjo potreben predhodni postopek oziroma presoja vpliva na okolje, so bili upoštevani zgolj vplivi načrtovanega posega, ne pa tudi s slednjim prostorsko in funkcionalno povezani že izvedeni posegi - obstoječe odlagališče oziroma že zgrajeni objekti. Enako izhaja tudi iz izpodbijane in drugostopne odločbe, ki sledita navedeni strokovni oceni ter izhajata iz napačne ugotovitve o tem, da načrtovana gradnja ni funkcionalno in prostorsko povezana z obstoječim odlagališčem, pri tem pa spregledata, da so del slednjega tudi obstoječi objekti, zgrajeni za namen odlagališča, ki bodo glede na PGD vključeni (tudi) v zbirni center (in tudi umeščeni znotraj ograje zbirnega centra), iz česar vsekakor izhaja povezanost načrtovanega in obstoječih posegov v smislu citiranih določil Uredbe.
510	UPRS Sodba IV U 118/2019	18.10.2021	UP00057696	ZGO-1 člen 108, 110, 133, 133/4. Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (2003) člen 19, 19/1, 21, 34, 34/2. ZUP člen 214.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - inženirske storitve - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - strokovni izpit - izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita - uporaba določb splošnega upravnega postopka - načelo zaslišanja strank - obrazložitev upravne odločbe	ZGO-1 je konkretizacijo urejanja pogojev, načina in postopka opravljanja strokovnega izpita prenesel na podzakonski akt, Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev.<br/><br/>Določba, da se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pristop k izpitu izda odločba, v povezavi z ugotovitvijo, da se naloge izvajajo kot javno pooblastilo, zahteva uporabo določb upravnega postopka. Minimalne zahteve glede ustreznosti izobrazbe za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir elektronike predstavljajo strokovna merila in zato po presoji sodišča njihova objava ni potrebna, zagotovo pa mora biti s temi merili tožnik seznanjen v postopku pred izdajo odločbe.
511	UPRS Sodba I U 1953/2019-9	12.10.2021	UP00058367	ZGO-1 člen 197. GZ člen 118. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 9, 146, 146/1, 146/2, 146/3, 146/4, 251.	gradbeno dovoljenje - ustna obravnava - zaslišanje priče - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank	Prvostopenjski organ se v izpodbijani odločbi na letalske posnetke ni oprl, iz česar izhaja, da je toženka z ugotavljanjem predhodno predstavljenih dejstev in okoliščin dopolnjevala postopek (251. člen ZUP), tožniku pa bi morala omogočiti, da se o tem izjavi. Prvostopenjski organ je zaslišanja prič izvedel izven ustne obravnave in brez prisotnosti tožnika, o njih pa napravil zapisnike, s katerimi tožnika ni seznanil. S tem, da so bila zaslišanja prič izvedena, kot tudi z vsebino izpovedi prič, je bil tožnik seznanjen šele z izpodbijano odločbo. Na izpovedi prič je prvostopenjski organ tudi oprl izpodbijano odločbo, saj je tudi na podlagi teh ugotavljal za zadevo odločilno dejstvo stanja spornega objekta na dan 31. 12. 1967. Prvostopenjski organ je s tem kršil tožnikove pravice iz 146. člena ZUP, vključno s tožnikovo pravico do izjave.
512	UPRS Sodba I U 1110/2019-24	12.10.2021	UP00063067	GZ člen 3, 3/23, 43, 43/1, 43/1-1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja nezahtevnega objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom	Po 23. točki 3. člena GZ novogradnja predstavlja gradnjo, katere posledica je novozgrajen objekt ali prizidava. V tem primeru nesporno ni šlo za novozgrajen objekt, temveč za prizidavo oziroma dozidavo obstoječega objekta, to je industrijske stavbe – delavnice.
513	UPRS Sodba I U 1612/2018-49	12.10.2021	UP00057119	ZUP člen 9, 82, 154, 154/1, 158. ZGO-1 člen 63, 63/1, 65, 65/1.	gradbeno dovoljenje - ustna obravnava - načelo zaslišanja strank	Tožnika sta ob vpogledu v upravni spis zadeve zahtevala tudi preslikavo (kopiranje) dela dokumentacije. To pravico tožnikoma (kot stranskima udeležencema v upravnem postopku) daje prvi odstavek 82. člena ZUP, upravni organ pa jima jo je z vztrajanjem, da je glede dela dokumentov možen zgolj vpogled v spis, ne pa tudi njihova preslikava, kršil.<br/><br/>Ob prejemu kopij zahtevane dokumentacije (ne glede na predhodni pregled upravnega spisa) sta se tožnika upravičeno zanašala, da so te istovetne izvirniku spisovne dokumentacije v zadevi, na tej predpostavki pa sta se tudi pripravila na ustno obravnavo. V položaju, ko se je na slednji izkazalo, da prejete kopije niso istovetne izvirniku dokumentacije, je upravni organ s tem, ko je ustno obravnavo (ob nasprotovanju tožnikov) kljub temu izvedel, nedopustno posegel v pravico tožnikov, da kot stranska udeleženca uveljavita in zavarujeta svoje pravice v postopku, ter kršil njuno pravico do izjave.<br/><br/>Tožnika sta imela za predložitev dokazov v zvezi z njunim nasprotovanjem gradnji dejansko na razpolago največ 8 dni. Tako omogočen rok je bistveno krajši, kot ga je za primernega v zadevi štel in določil že prvostopenjski organ (sam ta je določil 15-dnevni rok za predložitev dokazov), zato sodišče ugotavlja, da je bilo tudi z omogočitvijo takšnega (prekratkega) roka kršena pravica tožnikov, da se (učinkovito) izjavita o zahtevkih in navedbah strank z nasprotnim interesom (9. člen ZUP).
514	UPRS Sklep III U 190/2021-3	11.10.2021	UP00050925	ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 194, 197, 199, 200, 200/1, 200/3, 200/4, 203. ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-7.	razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - obstoj javne koristi - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - zavrženje tožbe	Toženka je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je izkazana javna korist za razlastitev predmetnih nepremičnin, ki v naravi predstavljata sestavni del že zgrajene javne poti. V tem delu sklepa je toženka ne le v obrazložitvi presojala javno korist za razlastitev, ampak obstoj le-te ugotovila v izreku izdanega akta. Sprejela je torej odločitev o izkazanosti javne koristi, čeprav bi to sodilo v razloge (po izvedenem ugotovitvenem postopku v drugi fazi postopka izdane) odločbe o razlastitvi. Vsebina I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako presega zakonski okvir sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka iz 200. člena ZUreP-2, zato v tem delu učinek izreka izpodbijanega sklepa ni nujno zgolj procesni, ampak ima lahko tudi širše materialnopravne učinke. V delu, v katerem izpodbijani akt presega okvir procesnega sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka in naznanila zakonskih posledic takšnega sklepa, zoper katerega pritožba ni dopustna, ima zato tožnica zoper akt toženke pravico vložiti pritožbo v upravnem postopku.
515	UPRS Sodba IV U 58/2020-16	8.10.2021	UP00058291	ZGO-1 člen 2, 2-7, 218, 218/2. ZSZ člen 58.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - začetek gradnje - rušenje in gradnja novega objekta	Ker je sporno, ali je tožnica začela z gradnjo novega objekta, sodišče pojasnjuje, da se zakoličba objekta lahko šteje kot del gradnje novega objekta, enako kot izkop gradbene jame. Da so bila slednja dela izvedena z namenom gradnje ali v povezavi z gradnjo novega objekta (na podlagi dokončnega in veljavnega gradbenega dovoljenja), pa je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru.
516	UPRS Sodba I U 796/2020-11	5.10.2021	UP00057997	GZ člen 3, 114. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.	gradbeno dovoljenje - legalizacija gradnje - sprememba namembnosti - pravica do izjave	Drži, da zakon loči pojma objekt in prizidava ter ju zato ni možno enačiti, vendar pa po oceni sodišča ni logično (in bi bilo tudi v nasprotju z opisanim namenom določbe), da bi zakonodajalec zgoraj opredeljeno možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).
517	UPRS Sodba I U 1733/2019-10	30.9.2021	UP00063431	ZAID člen 55, 55/5, 55/6, 60. GZ člen 120, 120/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - materialni prekluzivni rok - neenakopravno obravnavanje	Osebe iz drugega odstavka 120. člena GZ ter tožnik, za katerega veljata peti in šesti odstavek 55. člena ZAID, niso v bistvenem enakih položajih, zato tudi ni treba, da bi bil rok, v katerem morajo vložiti vlogo za vpis v imenik, enako dolg.
518	UPRS Sodba I U 138/2021-79	28.9.2021	UP00061718	GZ člen 50, 50/1, 53, 53/1, 53/4. ZVO-1 člen 51, 53, 54. ZON člen 101.f. ZIUZEOP člen 100.č.	gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo	Ko gre torej za objekt, za katerega je treba opraviti tudi presojo sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (za kakršnega nesporno gre v obravnavanem primeru), je odločitev o tej presoji vsebovana v odločitvi o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ta pa je po prvem odstavku 50. člena GZ sestavni del odločitve v gradbenem dovoljenju, izdanem v integralnem postopku.<br/><br/>Presoja iz četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive se kot določba, ki pomeni odstopanje od merila za izdajo soglasja, določenega v tretjem odstavku tega člena (zaradi česar je treba to določbo direktive razlagati ozko), lahko uporabi šele po tem, ko so bile posledice posega preučene v skladu z določbami navedenega tretjega odstavka 6. člena Habitatne direktive.<br/><br/>Da se lahko šteje, da so bile posledice posega preučene v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Habitatne direktive, pa mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega.<br/><br/>Navedeno pomeni, da je odločba o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, vedno tudi odločba o okoljevarstvenem soglasju v delu, ki se nanaša na naravo, saj se z njo da soglasje k neugodno ocenjenem posegu in v tem delu nadomesti sicer negativno (zavrnitveno) odločitev o okoljevarstvenem soglasju (sedmi odstavek 101. e člena ZON), ki bi bila sicer izdana zaradi neugodno ocenjenega posega v naravo.
519	UPRS Sodba I U 946/2020-13	21.9.2021	UP00052023	ZSZ člen 41, 60, 60/2, 60/4, 60/5. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5. GZ člen 106, 106/1. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218a, 218b. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica (1999) člen 15, 15/2, 16.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - zazidano stavbno zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - neobrazložena odločba	Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ZDavNepr z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ZDavNepr (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) našteti prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 in občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitev ZUreP-2 ter GZ) je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
520	UPRS Sodba I U 201/2020-16	21.9.2021	UP00054827	ZUP člen 214. ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b, 218b/1, 218b/1-1, 218b/2, 218b/3, 218b/5, 218b/5-1.	zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - pravica do izjave - podatek iz uradne evidence - izkoriščanje mineralnih surovin	Ugotoviti gre, da obrazložitev izpodbijane odločbe obsega izključno navedbo določb predpisov, na katerih naj bi bila izvedena odmera NUSZ, ne vsebuje pa nobenega zapisa glede ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi niti razlogov, ki glede na dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (prvi odstavek 214. člena ZUP). Iz izpodbijane odločbe tako npr. ne izhaja, na kakšen način so bile določene oziroma odmerjene površine zemljišč, od katerih je bil odmerjen NUSZ, iz odločbe pa ne izhaja niti ugotovitev, da nepremičnine, za katere se odmerja NUSZ, sploh sodijo v območje, ki je predmet urejanja z Odlokom o LN.<br/><br/>Nepokrita skladišča, interna parkirišča, deli pridobivalnega prostora kamnoloma in druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, s tožnikovim poslovanjem niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik ali sanitarije, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.