št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
501	UPRS Sodba III U 139/2020-18	6.1.2022	UP00055160	ZSZ člen 58. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 80.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano zemljišče - porušenje obstoječega objekta - pripravljalna dela - začetek gradnje	Kot je navedlo sodišče v sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019, četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje'', to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako po mnenju sodišča velja za izkop gradbene jame. Glede na povedano je po mnenju sodišča treba konkretno ugotoviti, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih in kakšna je njihova narava, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, ter šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je to mogoče umestiti v dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne.
502	UPRS Sodba I U 2079/2018-47	21.12.2021	UP00058602	SZ-1 člen 5, 5/3, 29, 29/1, 29/2.	gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti objekta - obnova postopka - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov	GD1993 je omogočalo izvedbo vseh za tožnike spornih individualnih priključkov za obravnavane prostore, kar predstavlja tudi legalno stanje obravnavnih prostorov po GD1993. Okoliščina, ali so bili sporni priključki tudi dejansko zgrajeni, je za odločitev v zadevi nerelevantna, saj je že na podlagi ugotovitve o tem, da je bilo priključke na podlagi GD1993 dovoljeno zgraditi, potrebno zaključiti, da GD2014 ne more imeti za posledico (prikrite) legalizacije izgradnje teh.<br/><br/>Sprememba namembnosti, dovoljena z GD2014, se ne nanaša na celotno večstanovanjsko stavbo ali na skupne dele te, pač pa izključno na spremembo namembnosti posameznega dela te stavbe, ki je v lasti stranke z interesom A., d. o. o. Tožniki obenem tudi niso uspeli izkazati, da GD2014 omogoča (ali legalizira) dela, ki bi posegala v skupne dele stavbe. Posledično je treba ugotoviti, da obravnavana sprememba namembnosti, kot je dovoljena z GD2014, ne predstavlja posla, za katerega bi bilo v skladu s 67. členom SPZ potrebno soglasje vseh solastnikov.
503	UPRS Sodba I U 1104/2020-22	21.12.2021	UP00057933	ZUP člen 267, 267/2, 279, 279/1, 279/1-2. GZ člen 36, 50, 106, 106/5.	gradbeno dovoljenje - ničnost - obnova postopka - upravičena oseba	Okoljevarstveno soglasje je pravnomočno in kot tako veljavno ter zavezujoče, zato v postopku za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja (ki je bilo izdano v postopku po II. poglavju GZ) nepravilnosti oziroma invalidnosti okoljevarstvenega soglasja ni mogoče uveljavljati. Iz enakega razloga (torej, ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano po določbah II. poglavja GZ) pa tudi ni mogoče upoštevati tožbene navedbe, da bi moralo gradbeno dovoljenje vsebovati še presojo vplivov na okolje z vidika pogojev zaradi izvedbe trase preko rudniškega območja, saj je bila (kot tudi še povedano) presoja vplivov na okolje opravljena v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja.<br/><br/>36. člen GZ (ki se nahaja v II. poglavju) izrecno našteva osebe, ki so lahko stranke v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, ki se vodi po določbah tega poglavja, med katerimi pa ni nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja, kar tožnik je in na kar tudi opozarja. Tožnik bi kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko sodeloval le, če bi se ta vodil kot integralni postopek, v katerem se združita postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje.
504	UPRS Sodba III U 257/2018-15	21.12.2021	UP00052844	ZGO-1 člen 18, 48, 54, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-4. ZUP člen 43, 237, 237/2, 237/2-7.	gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - ugovori stranskega udeleženca - obnova postopka - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Sodišče ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi upravna organa preizkušala skladnost nameravane gradnje z določili prostorskega akta. Prvostopenjski organ v tej zvezi navaja le, da tožnik s tovrstnimi ugovori ne varuje svojih pravnih koristi, zato jih v tem postopku ni mogoče upoštevati, drugostopenjski organ pa obrazlaga, da tožnik ni pojasnil, kako navedbe, da projektna dokumentacija ni skladna s prostorskim aktom, vplivajo na njegovo pravno korist. Takšno stališče je napačno, saj tožnik ima pravni interes za tak ugovor in je ta tudi podan v obsegu dovoljene obnove postopka. Zato je v upravnem postopku ostalo neodgovorjeno, ali je obravnavana gradnja v resnici bližje tožnikovi nepremičnini, kot je to (brez njegovega soglasja) dovoljeno s prostorskim aktom.
505	UPRS Sodba III U 15/2019-7	17.12.2021	UP00052847	ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 14, 14/2, 14/2-9. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 218, 218-5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran (2019) člen 9, 9/1.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - namembnost nepremičnine - dejanska raba nepremičnin - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis	Kriterij za odmero NUSZ, ki upošteva skladnost dejanske rabe nepremičnine s prostorskimi akti, ima ustrezno podlago v določbah 61. člena ZSZ/84. To pa ne velja za drugega od navedenih kriterijev iz 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, tj. kriterija skladnosti dejanske rabe z rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena. V predpisu tako določen kriterij že na prvi pogled izključuje vse kasnejše spremembe rabe, čeprav bi do njih prišlo legalno, npr. prek izdaje ustreznega gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, kar bi smiselno pomenilo tudi skladnost take rabe s prostorskim aktom.
506	UPRS Sodba I U 1687/2019-27	16.12.2021	UP00064353	Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2018) člen 13, 59, 60, 60/1, 60/1-4. Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti (2013) člen 6, 8.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - izrek opomina - požarna varnost - prekoračitev obtožbe	Toženka je prekoračila okvir zahteve disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in ravnala v nasprotju z določbami Disciplinskega pravilnika IZS, ker se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevala na kršitev določb Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki jih ni v zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in v izreku izpodbijanega sklepa.<br/><br/>Neskladnost s predpisi predstavlja disciplinsko kršitev, zato sodišče meni, da ne more hkrati predstavljati tudi prepovedane škodljive posledice.
507	UPRS Sodba I U 1352/2020-22	16.12.2021	UP00053381	GZ člen 35, 35/2, 35/2-3, 35/3, 35/4, 43, 43/1, 43/1-6. ZUP člen 147.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - lastnik zemljišča - predhodno vprašanje	Brez rešitve vprašanja, kdo je lastnik zemljišča, na katerem namerava investitor graditi (ali je to investitor ali tretja oseba), ni mogoče rešiti same zadeve, tj. izdati gradbenega dovoljenja, saj lahko na zemljišču gradi le oseba, kateri pravni red daje to upravičenje, to pa je lastnik ali imetnik kake druge pravice, ki mu daje pravico graditi. Gre za predhodno vprašanje po 147. členu ZUP.<br/><br/>Lastninske pravice investitorja v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni mogoče izkazati s trditvami in listinami ter pričami, ki bi izpovedovale, da je postal lastnik nepremičnine na podlagi zakona, npr. s priposestvovanjem. Pridobitev po zakonu lahko dokaže le s sodbo, v kateri je to ugotovljeno (in še ni vpisana v zemljiško knjigo). Vendar to pravilo ne onemogoča, da tretje osebe dokazujejo, da stanje v zemljiški knjigi ne ustreza dejanskemu, da so torej po samem zakonu postale lastnice (dela) nepremičnine in da zato investitor nima pravice graditi na tuji nepremičnini brez soglasja (so)lastnika.
508	UPRS Sodba I U 1035/2020-8	16.12.2021	UP00053380	GZ člen 47, 47/2. ZUP člen 263, 263/1, 263/1-5.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - seznanitev	Tožnik v obravnavani zadevi trdi, da se je s tem, da je bila odločba izdana, lahko seznanil šele, ko je prejel odločbo št. 351-283/2019-11 z dne 9. 7. 2019, ker je šele iz nje lahko razbral, da se nanaša tudi na prizidek objekta, za katerega zatrjuje, da se nahaja na njegovem zemljišču, in da tega ni bilo mogoče razbrati iz podatkov javnega vpogleda. Glede na napačno stališče toženke, da je za začetek teka roka v vsakem primeru ključno zgolj to, kdaj je predlagatelj izvedel za številko, naziv odločbe, organ, ki jo je izdal in datum pravnomočnosti, pa toženka tega, ali se je tožnik zgolj iz podatka, zabeleženega v evidenci javni vpogled GURS v okoliščinah konkretnega primera lahko seznanil, da je bila izdana odločba, ki posega v njegov pravni interes, sploh ni ugotavljala. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
509	UPRS Sklep I U 467/2021-10	15.12.2021	UP00054394	ZJC člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 193, 199,199/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	kategorizacija javnih cest - javna cesta - javna korist - razlastitev - pogoji za razlastitev - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Z izpodbijanim Odlokom o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gorenja vas - Poljane je bila prej javna občinska cesta izvzeta iz kategorizacije. Po presoji sodišča se učinek navedenega Odloka razteza na vse dejanske in potencialne uporabnike ceste, kar kaže na splošnost pravne norme. Odlok ne učinkuje zoper konkretno in individualno določene subjekte, ampak zoper vnaprej nedoločene osebe, ki jih lahko (ne pa nujno) zadeva. Po prvem odstavku 3. člena ZJC so namreč javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. Kategorizacija ceste kot javne ceste torej omogoča, da jih lahko vsak, tj. nedoločen krog ljudi, prosto uporablja. Ukinitev kategorizacije pa temu nedoločenemu krogu ljudi to pravico ukinja.<br/><br/>Ukinitev kategorizacije ne more spremeniti pravnega položaja osebe, ki je vložila zahtevo za razlastitev in s tem tudi ne gre za odločitev o njeni pravici ali obveznosti. Poleg tega pa četrti odstavek 199. člena ZUreP-2 določa, da lahko zahtevo za razlastitev poda razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno. Citirano določilo torej možnosti, da razlastitveni postopek sproži tudi domnevni razlastitveni zavezanec (kar pa ne pomeni že uspeha v tem postopku in s tem pridobitve pravice do odškodnine), ne pogojuje s kategorizacijo objekta kot javne ceste, ampak s tem, da gre za že zgrajene objekte, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, ob upoštevanju pogojev po 192. členu ZUreP-2. Tudi iz tega razloga se zato pravni položaj tožnika zaradi ukinitve kategorizacije ni mogel spremeniti in torej Odlok po vsebini ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali obveznosti.
510	UPRS Sodba I U 1116/2020-19	15.12.2021	UP00053357	ZGO-1 člen 1, 1/1, 1/1-1, 2, 2/1, 2/1-1. ZTZPUS člen 4, 4/1, 4/1-14. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1, 6/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami	Po presoji sodišča je toženka pri razlagi drugega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje prezrla, da se ta določba ne nanaša le na gradbene proizvode, ampak na vse proizvode, dane na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Glede na navedeno pa tožnik utemeljeno opozarja, da toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljala, ali je sušilnica lesa proizvod, ki je bil dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
511	UPRS Sodba I U 1984/2019-25	2.12.2021	UP00065023	ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1, 179, 180, 180/2.	gradbena dela - potrdilo - ni upravni akt - ni upravna zadeva	Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je sporno potrdilo izdala kot naročnik izvedbe gradbenih del na objektu „modernizacija nivojskih prehodov Pragersko – Hodoš – Izvedba sklop A“. Organ torej potrdila ni izdal v funkciji oblastnega, upravnega odločanja, temveč kot naročnik gradbenih del. Pa tudi sicer se s potrdilom o ničemer ne odloča, zato potrdilo ni konkretni upravni akt, ne glede na to, ali je njegova vsebina za stranko ugodna ali ne.<br/><br/>Po mnenju sodišča ni mogoče pritrditi tožnikovemu stališču, da smejo državni organi izdajati potrdila le skladno z ZUP. Državni organi namreč v svojem poslovanju niso omejeni zgolj na upravno, oblastno odločanje, temveč kot subjekti nastopajo tudi v drugih razmerjih, torej tudi v pogodbenih, za kar je šlo v navedenem primeru, v zvezi s katerim je državni organ izdal sporno potrdilo.
512	UPRS Sodba III U 198/2019-65	1.12.2021	UP00061515	ZGO-1 člen 66. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 3, 3/1, 5, 5/1, 11, 11/4, 20, 20/4.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - hrup - osončenje - odmiki objekta - požarna varnost - strokovne rešitve	V obravnavani zadevi je ključno sporno vprašanje, ali je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikaz dejanskega stanja objekta investitorja, ki ga namerava nadzidati in rekonstruirati, torej ali je risba objekta v času izdaje uporabnega dovoljenja, na kateri temelji projektna dokumentacija, skladna s tem dejanskim stanjem. Če je dejansko stanje različno od risbe objekta v času izdaje uporabnega dovoljenja, to pomeni, da je bilo tudi kulturnovarstveno soglasje izdano na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ne more biti podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.
513	UPRS Sodba I U 944/2020-14	1.12.2021	UP00053382	ZGO-1 člen 218b, 218b/5. ZUreP-1 člen 72.	stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - bistvena kršitev določb postopka	O tem, ali je z lokacijskim načrtom določeno, da so sporne parcele namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin in po opustitvi izkoriščanja namenjene za gradnjo oziroma ali sprejeti akt ustreza lokacijskemu načrtu, kot je ta prostorski akt utemeljevala zakonodaja iz leta 2004 in jo sedaj utemeljuje ZUreP-2, se toženka ni opredelila, čeprav gre za pravno relevantno trditev.<br/><br/>Poleg tega mora toženka, če šteje, da je Odlok o lokacijskem načrtu akt, ki gradnjo dopušča, pojasniti, na čem temelji tako stališče oziroma če šteje, da Odlok o NUSZ ni relevanten ali ne določa tega, kar trdi tožnik, pojasniti, zakaj ne.
514	UPRS Sodba I U 1645/2019-13	24.11.2021	UP00064207	ZGO-1 člen 3, 3/1, 152. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - vzdrževalna dela - rekonstrukcija - kršitve določb postopka	Po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 se gradnja novega objekta ali rekonstrukcija objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega dovoljena. Za dejanski stan iz te določbe gre tudi takrat, ko se z izgradnjo novih konstrukcijskih elementov enostavni objekt spreminja v nezahteven objekt ali drug objekt, ki nima narave enostavnega objekta. V obravnavani zadevi je tako pravno odločilno, ali je tožnik z izvedbo konzolne AB plošče na nivoju terena izvedel klet in s tem prej enoetažni objekt spremenil v dvoetažnega, zaradi česar bi moral za tak poseg prej pridobiti gradbeno dovoljenje.
515	UPRS Sodba I U 1760/2019-43	23.11.2021	UP00057101	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 146, 146/1, 146/3, 146/3-4, 146/4.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami	Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno.<br/><br/>Prvostopenjski organ je očitno ocenil, da je pridobitev izjave priče (vključno z odgovori na dodatna vprašanja) potrebna z vidika pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja v zadevi, saj priče sicer ne bi vabil na glavno obravnavo ter ji ne bi (po prejemu pisne izjave in na predlog tožnika) zastavljal dodatnih vprašanj v zvezi v zvezi z zadevo. Tožnik je tako upravičeno pričakoval, da ga bo upravni organ še pred izdajo izpodbijane odločbe seznanil z informacijo o tem, ali oz. kako je priča odgovorila na vprašanja, ki so ji bila (naknadno) zastavljena, saj to nedvomno predstavlja informacijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo, in glede katere bi se moral imeti tožnik možnost izreči še pred izdajo izpodbijane odločbe. Če bi bil tožnik seznanjen s tem, da priča na dodatna vprašanja ni podala odgovora, bi lahko vztrajal pri njenem zaslišanju ali pa predlagal alternativno izvedbo dokaza, zgolj na ta način pa bi lahko tudi učinkovito branil svoje pravice v postopku.
516	UPRS Sodba I U 1606/2019-52	23.11.2021	UP00057099	GZ člen 43, 43/1, 43/1-6.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi	Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ upravičen in dolžan upoštevati dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, na tej podlagi pa je pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini. Na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more vplivati niti dejstvo, da sta tožnici sprožili spor glede lastništva navedene nepremičnine spor in da je ta zaznamovan v zemljiški knjigi, saj to ne dokazuje njunega lastništva sporne nepremičnine (oziroma neupravičenosti podelitve služnostne pravice prizadeti stranki).<br/><br/>Ugotovitev upravnega organa, da iz stanja v zemljiški knjigi izhaja, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tujem zemljišču (in ne lastnik sporne nepremičnine), po presoji sodišča ne predstavlja „pravnega naziranja“ o lastništvu sporne nepremičnine, ki bi predstavljalo kakršnokoli oviro (ali omejitev) pri presoji slednjega vprašanja v okviru spora, ki ga tožnici vodita pred za to pristojnim sodiščem.
517	UPRS Sodba I U 1924/2019-16	23.11.2021	UP00058364	ZUreP-2 člen 151, 151/1, 222, 222/1, 222/3. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog - Trebelno (2014) člen 19, 19/1, 19/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 34, 34/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - priključitev na komunalno opremo	Dejstvo, da je v tretjem odstavku 19. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog-Trebelno opredeljen en izmed možnih primerov, ko pride do odmere komunalnega prispevka po uradni dolžnosti (tj. v primeru, ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja), ne pomeni, da občina komunalnega prispevka po uradni dolžnosti ne bi smela odmeriti tudi v drugih primerih, ko ji takšno odmero izrecno omogoča že zakonska določba.<br/><br/>ZUreP-2 se je začel uporabljati z dnem 1. 6. 2018, to pa po presoji sodišča narekuje, da se določba tretjega odstavka 222. člena tega zakona razlaga na način, da je tam določen dvoletni rok za odmero komunalnega prispevka v primeru, ko je do izboljšanja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča prišlo pred pričetkom uporabe ZUreP-2, pričel teči šele s pričetkom uporabe tega zakona. Drugačna razlaga, za katero se zavzema tožnik, bi namreč pomenila nedopustno retroaktivno učinkovanje predpisa.
518	UPRS Sklep III U 168/2021-9	23.11.2021	UP00060979	ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.	status stranskega udeleženca - pritožba v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nedopustna tožba - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu	Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno. V obravnavani zadevi je bila pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep nesporno zavržena kot prepozna, zato je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo.
519	UPRS Sodba I U 629/2020-35	18.11.2021	UP00057095	GZ člen 117, 117/1. ZUS-1 člen 2.	legalizacija - prizidek - prvostopenjski ali drugostopenjski upravni akt	Organ je svojo odločitev oprl na ugotovitve pravnomočne inšpekcijske odločbe Inšpektorata za promet, energetiko in prostor, da je prizidek (garaža) pritrjen direktno na fasadni zid stavbe. Taka gradnja pomeni konstrukcijsko povezanost objektov in ker prizidek ne predstavlja samostojnega objekta, tudi stavba 1221 ne predstavlja samostojnega objekta, ampak tvorita en objekt, celoto. Navedeno pa glede na pogoj iz 117. člena GZ pomeni, da objekt iz zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne obstaja v enakem obsegu od 1. 1. 1998, saj kot celota pokriva večji obseg kot le stavba 1221, ki je predmet zahteve za izdajo dovoljenja.<br/><br/>Sodišče v upravnem sporu presoja prvostopenjsko odločbo in njene razloge za odločitev (2. člen ZUS-1). Res lahko drugostopni organ dopolni obrazložitev prvostopnega organa, kot je storil v obravnavanem primeru, kar sodišče ob nezadostni obrazložitvi prvostopenjske odločbe lahko upošteva, vendar je v obravnavani zadevi prvostopni organ navedel razloge, ki so za preizkus njegove odločitve zadostovali.
520	UPRS Sodba II U 202/2019-11	18.11.2021	UP00054561	ZGO-1 člen 57, 57/1, 157, 157/1, 157/6.	neskladna gradnja - višina nadomestila - gradbeno dovoljenje - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča	Glede na to, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta, je upravni organ v skladu s petim odstavkom 157. člena GO-1, ko je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da se nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, utemeljeno po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo.