št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
481	UPRS Sodba II U 462/2019-16	23.2.2022	UP00060175	ZUreP-2 člen 225.	komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja - pravica do izjave - sprememba lastništva - upravičenec do izplačila	Po upravno sodni praksi predstavlja komunalni prispevek namensko dajatev, ki je vezana na realizacijo gradnje. Če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to je investitorju, na katerega se glasi, ali se je glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je bil plačan komunalni prispevek. V primeru naknadne spremembe lastništva nepremičnin, na katerih je dovoljena gradnja, je do vračila plačanega komunalnega prispevka upravičen tudi novi lastnik oziroma investitor, na katerega se glasi spremenjeno gradbeno dovoljenje.<br/><br/>Vprašanje veljavnosti gradbenega dovoljenja predstavlja samostojno dejansko in pravno vprašanje, na katerega je dolžan občinski upravni organ odgovoriti na podlagi celovite presoje vseh dokazov, izvedenih v ugotovitvenem postopku, v katerem mora pred odločitvijo ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in stranki omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.<br/><br/>Tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjave in dokazovanja resničnosti svojih navedb. Upravna organa sta v postopku odločila izključno na podlagi listinskih dokazil (listin, sestavljenih v okviru inšpekcijskega postopka ter potrdila Upravne enote o prijavi investitorstva), ki sta jih pridobila, ne da bi se opredelila do navedb in predloženih dokazov tožnika, v postopku pa tudi nista razpisala ustne obravnave, ki bi bila glede na naravo upravne stvari in glede na navedbe tožnika po presoji sodišča koristna za razjasnitev zadeve. S tem tožniku v postopku ni bila dana možnost, da dokaže (npr. s predlaganim zaslišanjem prič, z ogledom...) resničnost svojih trditev o prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja še pred prenosom lastništva nepremičnin.
482	UPRS Sodba I U 1198/2020-16	23.2.2022	UP00057708	ZGO-1 člen 218b, 218b/4. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 6, 6/1, 30.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost	Iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04, izhaja, da so zemljiške parcele komunalno opremljene, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski prostorski načrt in če imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključek na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Pri odmeri te dajatve mora upravni organ v postopku ugotoviti, ali konkretno nezazidano stavbno zemljišče izpolnjuje vse kriterije in merila iz ZGO-1 in iz občinskega predpisa, ki sta pravni podlagi za odmero nadomestila.<br/><br/>Tožnik se moti, ko meni, da je Ustavno sodišče komunalno opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča vezalo na že obstoječe priključke, ki že omogočajo individualen priklop, saj to iz te odločbe ne izhaja, temveč – kot že povedano – na možnost izvedbe priključka.
483	UPRS Sklep I U 70/2019-34	22.2.2022	UP00057712	ZUreP-2 člen 58. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	urejanje prostora - prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - ustavno sodišče - pristojnost sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo, temveč je Ustavno sodišče edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, ki za to izkaže pravni interes (drugi odstavek 162. člena Ustave), z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne pravne akte (prvi odstavek 161. člena Ustave).
484	UPRS Sodba I U 106/2020-73	22.2.2022	UP00055650	ZUN člen 73. GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 82, 82/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ista upravna zadeva - obrazložitev odločbe	Upravni organ ne more izdati odločbe v isti upravni zadevi, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti (ne bis in idem; 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Ob upoštevanju predstavljenih neskladij oziroma nejasnosti izpodbijane odločbe sodišče ne more preizkusiti tožbenih očitkov, da je do takšnega ravnanja upravnega organa prišlo tudi v konkretni zadevi. Teh očitkov namreč ni mogoče preizkusiti, v kolikor ni jasno, ali je bila izpodbijana odločba sprejeta v istem upravnem (inšpekcijskem) postopku, v katerem je že bila izdana (in je tudi postala pravnomočna) inšpekcijska odločba z dne 4. 6. 1997, ali pa v novem upravnem (inšpekcijskem) postopku, ter v kolikor ni jasno, ali se izpodbijana odločba nanaša na isto nezakonito gradnjo, na katero se je že nanašala inšpekcijska odločba z dne 4. 6. 1997, ali pa na novo nezakonito gradnjo.
485	UPRS Sodba I U 861/2020-18	17.2.2022	UP00060169	ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-5, 200. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3.	razlastitev - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve - gospodarska javna infrastruktura	Organ ni vezan na svoje opredelitve glede podanosti javne koristi, kot jo je izrazil v sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka.<br/><br/>Zapoved tehtanja oziroma zahteva po spoštovanju načela sorazmernosti, ki vsebuje pojem javne koristi, se ne nanaša le na v zakonu abstraktno določene razlastitvene namene, temveč tudi na konkretne primere. Ni dovolj, da razlastitveni namen "in abstracto" odtehta abstraktni interes lastnika, tehtanje je treba opraviti tudi v konkretnem primeru. To pomeni, da mora razlastitev v konkretnem primeru zadostiti vsem trem elementom načela sorazmernosti: - obstajati mora javni interes, javna potreba, ki ustreza enemu od zakonsko določenih razlastitvenih namenov in je realna, določna, konkretna; - razlastitev mora biti nujno potrebna za dosego tega namena, - med javno koristnostjo konkretnega namena razlastitve in težo posega v lastnino mora obstajati sorazmernost v ožjem smislu.
486	UPRS Sklep II U 79/2019-22	16.2.2022	UP00059058	ZUreP-2 člen 58. URS člen 160.	tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - abstrakten splošni akt - prostorski akti - pristojnost upravnega sodišča - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - pristojnost Ustavnega sodišča	Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu pa je razlog za zavrženje tožbe.
487	UPRS Sodba I U 1378/2020-24	10.2.2022	UP00057716	ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1.	uporabno dovoljenje - namembnost objekta - sprememba namembnosti	Ker je ureditev iz 197. člena ZGO-1 odstop od splošne ureditve postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja, jo je treba razlagati restriktivno. Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev za izdajo potrdila zato v celoti nosi predlagatelj postopka. Tožnica je tako tista, ki je v tem primeru dolžna dokazati, kakšna je bila namembnost objekta na dan 31. 12. 1967 in da se v času do uveljavitve ZGO-1 ni bistveno spremenila
488	UPRS Sodba I U 1808/2020-23	9.2.2022	UP00059573	GZ člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 6.	gradbeno dovoljenje - odmik od meje - oporni zid - dopustnost tožbe	Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno (v takem primeru sodišče tožbo zavrže po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Namen take določbe ni in ne more biti zgolj formalno izčrpanje pravnega sredstva, tj. vložitve pravočasne in dovoljene pritožbe po upravičeni osebi, ampak da stranka v pritožbi navede tudi vse razloge, zaradi katerih meni, da je odločba nezakonita. Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih stranka ni uveljavljala v pritožbi, tudi, če jih je sicer uveljavljala tekom upravnega postopka, bi namreč privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva. Takega pomena pa pritožbi v upravnem postopku ni mogoče pripisati kljub temu, da se v upravnem sporu presoja zakonitost upravne odločbe, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, tj. odločba organa prve stopnje in ne odločitev o pritožbi zoper njegovo odločbo.
489	UPRS Sodba I U 1400/2020-19	9.2.2022	UP00056982	ZUreP-2 člen 157, 217.	izgradnja komunalne infrastrukture - komunalni priključki - komunalni vodi - pogodba o opremljanju - komunalni prispevek	Sedaj veljavna Gradbeni zakon in ZUreP-2 ne definirata pojma priključka. Po presoji sodišča pa je glede na njegovo nespremenjeno naravo še vedno treba uporabiti razlago iz sodbe X Ips 94/2017, v kateri je Vrhovno sodišče pojasnilo razliko med priključkom in javno (sekundarno) komunalno infrastrukturo, in sicer je navedlo, da se ne razlikujeta zgolj glede lastništva, temveč tudi glede temeljne funkcije. Komunalni priključek je priključek objekta na objekt komunalne oskrbe in njegovo omrežje, možnost priključka pa se ugotavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za posamezen objekt in je torej vezan na izgradnjo določenega objekta, saj šele takrat nastane potreba in dolžnost izgradnje priključka za priključitev na javno infrastrukturo. Skladno s tem za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov. Funkcija priključka je torej namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist, kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Komunalna oprema zemljišča (torej javna infrastruktura in ne priključek) ne more ostati v zasebni lasti, saj jo je tudi v primeru komunalnega opremljanja zemljišča na podlagi pogodbe o opremljanju treba prenesti na občino (157. člen ZUreP-2).
490	UPRS Sodba I U 592/2020-12	1.2.2022	UP00057115	ZUreP-2 člen 156, 218. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - nesprejetje podzakonskih predpisov - komunalna oprema	Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme. Take vsebine ne vsebuje niti Odlok o komunalnem prispevku v Občini Hoče - Slivnica (na podlagi katerega je z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek) niti Odlok o programu opremljanja. Toženka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe, v njegovo izgradnjo pa ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Utemeljen je tožbeni ugovor, da toženka komunalnega prispevka na tej podlagi ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev (ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje).
491	UPRS Sodba I U 673/2020-13	1.2.2022	UP00058587	ZUreP-2 člen 218. Uredba o spremembah Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21. ZUP člen 213, 213/6.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - izrek odločbe - jasnost in določnost izreka	Izrek izpodbijane odločbe, iz katerega ne izhaja jasno in nedvoumno, ali je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka tožnik (kot fizična oseba A. A.) ali pa pravna oseba B., d.o.o., je nedoločen in nejasen in zato tudi neizvršljiv.<br/><br/>Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme (kot ji to nalaga ZUreP-2 in na njegovi podlagi izdana Uredba o programu opremljanja).<br/><br/>Toženka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje, v njegovo izgradnjo pa ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Po presoji sodišča je utemeljeno stališče, da toženka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev (ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje). Komunalni prispevek (ki je po svoji vsebini javna dajatev) je namreč plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca/cev občini.
492	UPRS Sodba III U 290/2019-17	27.1.2022	UP00061521	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izpodbijana odločba - izrek odločbe - jasnost izreka inšpekcijske odločbe - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Glede na to, da je tožena stranka v izreku odločbe določila dimenzije prizidka, ki naj se odstrani, ta dimenzija pa ne obsega le garaže in kletnih prostorov, ki jih v izreku izrecno navaja, pač pa tudi zunanje stopnice, klančino in armiranobetonski zid, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali tožena stranka od tožnikov zahteva le odstranitev garaže in kletnih prostorov, ali pa tudi ostalega. Tega tožena stranka ni pojasnila niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
493	UPRS Sodba III U 150/2020-103	27.1.2022	UP00055163	GZ člen 12, 12/1, 15, 15/2, 15/7, 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-2. ZUP člen 43, 189, 189/1.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - osončenje - odmiki - požarna varnost - strokovne rešitve	V zvezi z zmanjšanjem osončenja obstoječih objektov zaradi načrtovane gradnje je Ustavno sodišče v sklepu U-I-238/00 z dne 3. 7. 2000 pojasnilo, da se pravica do zdravega okolja varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, pa morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje, pri čemer se v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso pravni interes, ki izhaja iz pravice do osončenja, nanaša le na bivalne prostore v stavbi. Vse navedeno pomeni, da tožnik ne more preprečiti izdaje gradbenega dovoljenja zaradi kakršnekoli spremembe osončenja njegove stavbe – ta mora biti taka, da gradnja ne bi bila več v skladu s pogoji iz prostorskega akta.
494	UPRS Sodba II U 102/2020-29	26.1.2022	UP00057404	ZUreP-2 člen 5, 135. ZLS člen 50a. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave - Medobčinski inšpektorat Koroške (2011) člen 4, 4/1, 4/2.	začasni ukrep - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - odreditev začasnih ukrepov - pristojnost inšpektorja - stvarna pristojnost občinskega inšpektorja	V obravnavanem primeru ni šlo za nadzor nad izvajanjem OPN, kot zatrjuje tožena stranka, temveč je bil inšpekcijski postopek usmerjen v nadzor nad spoštovanjem začasnih ukrepov, ki so bili tožeči stranki izrečeni z odločbo kot posamičnim pravnim aktom.
495	UPRS Sodba II U 84/2020-22	26.1.2022	UP00057402	ZUreP-2 člen 134, 134/1, 134/2, 136, 136/1, 137. ZUP člen 9, 214.	začasni ukrep - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - odreditev začasnih ukrepov - namen začasnih ukrepov - pravica do izjave - obrazložitev odločbe	Vrste začasnih ukrepov so v prvem odstavku 136. člena ZUreP-2 naštete primeroma (na kar kaže beseda „lahko“ in naštevanje začasnih ukrepov po alinejah), od okoliščin posameznega primera pa je odvisno, katerega od teh je upravičeno izreči. Kolikor upravni organ oceni, da je treba nujno izreči vse vrste začasnih ukrepov, pa mora navedeno biti še toliko bolj ustrezno obrazloženo.
496	UPRS Sodba I U 1957/2019-22	25.1.2022	UP00064531	ZEN člen 3, 4, 4/1, 9, 9/1, 9/2, 10a.	zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - pogoji za izdajo potrdila - pravni interes	Iz tožbenih navedb izhaja, da želi tožnik vložiti odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe predmetnih zemljišč po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ker prvostopenjski organ tožnikovega pravnega interesa v zvezi z obravnavano vlogo s sploh ni ugotavljal, temveč je (napačno) štel, da tožnik „očitno v vlogi ne uveljavlja nobene svoje pravice ali pravne koristi“, je tožnikovo vlogo zavrgel preuranjeno.<br/><br/>Dolžnost organa je, da o vsakršnih spremembah podatkov oziroma vpisu novih in izbrisu podatkov iz zemljiškega katastra obvesti lastnika predmetnih parcel. Kolikor je do sprememb v zemljiškem katastru prišlo, pa o tem tožnik oziroma njegova pravna prednica (še) nista bila obveščena, je dolžnost organa, da na poziv tožnika, kot sedanjega lastnika predmetnih zemljišč, to stori. Ker organa teh dejstev v postopku nista ugotavljala, pa so za odločitev, kolikor je tožnikov pravni interes podan, pravno relevantna, sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti,
497	UPRS Sodba I U 981/2020-36	20.1.2022	UP00060157	GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 3/1-31, 79, 79/1, 82.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - inšpekcijski zavezanec - investitor	Glede na opis gradnje, ki ni dopustna brez gradbenega dovoljenja, so nerelevantna tožnikova zatrjevanja, da so mu na upravni enoti pojasnili, da za izzidek ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Gradnja, kakršna je, tudi ob eventualnih nepravilnih pojasnilih upravne enote, ne bi pridobila dopustnosti.<br/><br/>V obravnavani zadevi, ko je tožnik kupil material (bistvena okoliščina), dela izvajal, je pa tudi solastnik zgradbe, ga je organ na podlagi navedenih dejstev lahko štel za investitorja objekta in posledično inšpekcijskega zavezanca.
498	UPRS Sodba I U 23/2020-19	18.1.2022	UP00064544	ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-3. GZ člen 118.	uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - enostanovanjska stavba	S 118. členom GZ se ohranjajo pridobljene pravice tistim, ki so pogoje za domnevo o izdanem uporabnem dovoljenju izpolnjevali in torej tudi že pridobili pred sprejetjem GZ, na podlagi navedenih določb ZGO-1. To pomeni, da v tej zadevi ni podlage za uporabo določb Uredbe o razvrščanju objektov, ki je sprejeta na podlagi GZ in se uporablja za gradnjo po določbah GZ.<br/><br/>Enostanovanjska je stavba, ki ima samo eno funkcijo, to je stanovanjsko, in je v njej tudi samo eno stanovanje. Stavba, v kateri je poleg enega stanovanja še drug del, ki po svoji funkciji ni namenjen stanovanjski rabi, niti ni namenjen delovanju stanovanjske stavbe oziroma njenemu vzdrževanju, ni enostanovanjska v smislu 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
499	UPRS Sodba I U 1340/2020-14	18.1.2022	UP00057751	ZAID člen 5, 55. ZUP člen 144. URS člen 2, 15, 155.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo	Predložena pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela ne predstavlja pravne podlage po 55. členu v zvezi s 5. členom ZAID. Tožnik je polno upokojen. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''.
500	UPRS Sklep III U 189/2021-3	13.1.2022	UP00055168	ZUreP-2 člen 193, 200, 203. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6, 36/1-7.	razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - dvofazni postopek - občinska javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - obstoj javne koristi	Toženka je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je izkazana javna korist za razlastitev nepremičnin, ki v naravi predstavljata sestavni del že zgrajene lokalne javne ceste. V tem delu sklepa je toženka tako ne le v obrazložitvi presojala javno korist za razlastitev, ampak obstoj le - te ugotovila v izreku izdanega akta. Sprejela je torej odločitev o izkazanosti javne koristi, čeprav bi to sodilo v razloge (po izvedenem ugotovitvenem postopku v drugi fazi postopka izdane) odločbe o razlastitvi. Vsebina I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako presega zakonski okvir sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka iz 200. člena ZUreP-2.