št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
461	UPRS Sodba I U 1288/2020-16	2.6.2022	UP00061967	ZGO-1 člen 156a, 156a/1.	upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - utemeljen razlog za dovolitev odloga izvršbe	Z odlogom izvršbe je omogočena nadaljnja raba objekta, dani čas pa je namenjen temu, da se objekt legalizira ali inšpekcijski zavezanec zagotovi drug prostor za opravljanje svoje dejavnosti.
462	UPRS Sodba I U 678/2020-27	31.5.2022	UP00063390	ZAID člen 5, 5/1, 5/2, 55, 55/1, 55/2. URS člen 2, 155, 155/1, 155/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - opravljanje poklica - upokojitev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja	Tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Ob tem sodišče dodaja, da že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Tako tudi tožnikovo sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev.
463	UPRS Sodba I U 122/2020-21	31.5.2022	UP00064027	ZGO-1 člen 152, 157, 158, 158/1, 158/1-2, 159, 159/2. ZUP člen 37, 37/1, 293, 293/1, 298, 298/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - pravno nasledstvo	Pri objektivnem merilu gre za presojo, ali bo uradna oseba v postopku zagotavljala uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njeno nepristranskost. Ključno merilo, ki ga je v zvezi z objektivnim testom treba uporabiti, je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti uradne osebe v konkretni zadevi. V tem pogledu je pomemben tudi vtis, ki si ga ustvari stranka, vendar ta ni nujno odločilen. Odločilno je, da je mogoče bojazen pristranskosti objektivno utemeljiti.<br/><br/>V postopkih, ki naj bi glede na svojo vsebino pri inšpektorici vzbudili odklonilni odnos do tožnice, tožnica ni nastopala kot stranka, to je kot oseba, ki bi tožnici kaj očitala in bi bila zato z njo v kakšnem posebnem osebnem razmerju, ki bil lahko zbujal dvom v njeno nepristranskost, temveč je v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka. Ne glede na zaupno razmerje, ki se sicer ustvari med stranko in odvetnikom, pa dejstvo, da je tožnica v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka, ne zbuja dvoma v inšpektoričino nepristranskost.<br/><br/>Izvršba, začeta s sklepom o dovolitvi izvršbe, se konča s prisilno izvršitvijo naložene obveznosti oziroma z ustavitvijo postopka, če zavezanec vmes sam izpolni obveznost. To se v tem primeru po povedanem ni zgodilo. Na drugačno presojo ne vpliva dejstvo, da je bila v letu 2013 v zemljiški knjigi izbrisana prepoved iz 2. točke prvega ostavka 158. člena ZGO-1 in da se glede na drugi odstavek 159. člena ZGO-1 ta prepoved sicer izbriše, ko je inšpekcijska odločba izvršena. Ta izbris, ki po povedanem nima podlage v izvršitvi inšpekcijske odločbe, sam po sebi nima učinka pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka, saj za to ni nobene podlage v zakonu.<br/><br/>V obravnavani zadevi je tožnica kot partikularna pravna naslednica B. B. vstopila v njegov pravni položaj investitorja in s tem inšpekcijskega zavezanca, kar izhaja tudi iz vsebine kupoprodajne pogodbe, ki (kot ugotavlja prvostopenjski organ) v naravi vključuje tudi obravnavano nelegalno gradnjo. Tožnica zato zmotno uveljavlja, da je upravni organ s tem, ko jo je spoznal za novo zavezanko, posegel v pravnomočno inšpekcijsko odločbo.
464	UPRS Sodba I U 1549/2019-17	27.5.2022	UP00062044	GZ člen 36, 36/2, 36/3, 39, 39/4. ZUP člen 9.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - nameravana gradnja - ustna obravnava - izjava stranke	Soglasje in izjava“ sta bila dana (podpisana), kot iz pisne izjave izhaja, 17. 7. 2018 in se nanašata na projektno dokumentacijo št. 12/18, julij 2018, medtem ko je bila, kot izhaja iz spisne dokumentacije, v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja vložena projektna dokumentacija št. 12/18, avgust 2018. Kar pomeni, da sta podpisnici navedene pisne izjave soglašali z gradnjo po drugi projektni dokumentaciji, kot jo je navedla investitorica v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in kot je bila vložena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja (ali sta bili ter v čem podpisnici pisne izjave seznanjeni s projektno dokumentacijo drugače, kot je vsebina projektne dokumentacije št. 12/18, avgust 2018, pa ni mogoče preizkusiti, ker projektne dokumentacije, datirane na mesec julij 2018, v spisu ni in torej ni del spisne dokumentacije v zadevi). To pa pomeni, da bi že drugostopenjski organ mogel oziroma moral ugotoviti, da prvostopenjski organ ni imel podlage za postopanje po četrtem odstavku 39. člena GZ.
465	UPRS Sodba II U 398/2019-15	26.5.2022	UP00062290	GZ člen 4, 4/1. ZUS-1 člen 52.	javni poziv - javni razpisi - nepovratna finančna vzpodbuda - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi	Dodelitev finančnih vzpodbud je po predmetnem javnem pozivu in v skladu z načelom pravne države dopustna za objekte zgrajene v skladu s predpisi o graditvi objektov in v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Tega pogoja pa tožnikova gradnja ne izpolnjuje, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo vinske kleti, gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti pa ni bilo pridobljeno.
466	UPRS Sodba I U 1227/2020-60	26.5.2022	UP00061702	ZIN člen 7, 7/2. ZGO-1 člen 150, 150/1, 150/1-3.	inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje - sorazmernost ukrepa	Načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN je mogoče razumeti le tako, da inšpektor v primeru kršitve izbere za zavezanca najugodnejši ukrep med tistimi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in ne po prosti presoji mimo materialnega predpisa. Po 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnica ne more sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drug ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) ukrepa opravil že zakonodajalec, ko je z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato kršitev materialnega prava oziroma načela sorazmernosti ni podana.
467	UPRS Sodba I U 1499/2019-17	26.5.2022	UP00061959	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug člen 7, 7/1, 7/2, 15, 15/1.	gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje s prostorskim aktom	Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug je za posamezno območje - morfološko enoto - izrecno opredelil namensko rabo; dopustne posege in ureditve (prvi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). To pa pomeni, da je v Morfološki enoti 1/1 dopustna zgolj in samo sanacija in zmerna dograditev objektov ob sočasnem preoblikovanju v majhen hotel ali penzion (drugi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). Drugačna razlaga ne pride v poštev, besedilo je jasno in nedvoumno. Gradnja apartmajske hiše ni dovoljena.
468	UPRS Sklep I U 650/2022-6	24.5.2022	UP00061707	ZUS-1 člen 32, 32/2.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme	Mesečna plačila komunalnih storitev in neuporaba objekta, ob dejstvu, da sporni objekt ni naslov tožnikovega prebivališča, ne dosegajo standarda resne škode oziroma težko popravljive. Zgolj z navedbo, da bo rušitev posegla v substanco legalnega dela objekta, ki bo uničen, kolikor se bo odrejena rušitev izvršila, tožnik nastanka težko popravljive škode ni izkazal na stopnji verjetnosti.
469	UPRS Sodba I U 1162/2020-12	17.5.2022	UP00064121	ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 152. ZUS-1 člen 6, 6/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nezahteven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - materialna izčrpanost pravnih sredstev	Glede na določbe 2. in 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost sta prvostopenjski in drugostopenjski organ pravilno presodila, da se obravnavani objekti, ki po višini ne presegajo 2,2 m oziroma 1,5 m, po predpisih veljavnih v času gradnje (2011) in izdaje prvostopenjske odločbe (2012), štejejo za nezahtevne objekte. Za nezahtevne objekte, pa je bilo treba na podlagi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker med strankama ni sporno, da za navedene objekte tožnik v času gradnje in izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, zato so bili podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1.
470	UPRS Sodba I U 466/2020-9	11.5.2022	UP00064133	ZUP člen 9, 9/1, 138, 144, 144/1, 144/1-1. ZUreP-2 člen 180, 180/4, 181, 181/1.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - dostop do komunalne opreme - neobrazložena odločba - gradbena parcela - površina parcele	Ne glede na to, kaj izhaja iz zahteve za legalizacijo oziroma kako je to zahtevo mogoče interpretirati, že zato, ker v vlogi za odmero komunalnega prispevka tožnika trdita drugače, upravni organ (torej tudi drugostopenjski organ) ni imel podlage za postopanje na podlagi 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, ki sicer omogoča odločitev organa v skrajšanem postopku brez zaslišanja stranke.
471	UPRS Sodba I U 1924/2020-9	10.5.2022	UP00061599	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2, 2/1-10, 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - vzdrževanje objekta - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje	Upravni organ je pravilno ugotovil, da izvedena dela predstavljajo rekonstrukcijo objekta, saj povečanje objekta za dodatno nadstropje, nova dvokapna streha in prizidava dela objekta, pri čemer se je povečala tlorisna površina in spremenil zunanji izgled, vključno s konstrukcijskimi elementi, predstavljajo poseg v konstrukcijo obstoječega objekta in ne zgolj njegovo vzdrževanje. Pri tem ne gre za odstranitev objekta po 7.4 točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, saj se po odstranitvi jugozahodnega dela objekta ni vzpostavilo prejšnje stanje, ampak se je pri ponovni gradnji navedenega dela celoten objekt po površini povečal.
472	UPRS Sodba III U 62/2019-57	5.5.2022	UP00061297	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper člen 13, 13/5, 13/6, 13/7, 14, 14/2, 14/2-5.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pridobitev predpisanih soglasij - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik - odmik med objekti	Za nadomestno gradnjo obstoječih legalno zgrajenih stavb v nizu so (glede na za zadevo relevantne predpise) možni manjši odmiki tudi do meje gradbene parcele, v kolikor s tem soglašajo lastniki sosednjih zemljiških parcel.
473	UPRS Sklep III U 35/2021-20	28.4.2022	UP00061295	ZUreP-2 člen 58. URS člen 157, 160, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	prostorski izvedbeni akt - občinski prostorski načrt (OPN) - splošni pravni akt - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče (tretja in četrta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave), ki ima pri tem ustavno pooblastilo, da protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte lokalnih skupnosti odpravi ali razveljavi (prvi odstavek 161. člena Ustave). Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave (20. in 21. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča).
474	UPRS Sklep III U 38/2021-29	28.4.2022	UP00061293	ZUreP-2 člen 58. URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4, 161, 161-1.	prostorski izvedbeni akt - občinski prostorski načrt (OPN) - splošni pravni akt - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Glede na navedeno je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s 3. oziroma 4. alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
475	UPRS Sodba II U 390/2019-27	25.4.2022	UP00060172	ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218, 218č. ZSZ člen 61.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - površina stavbnega zemljišča	Za opredelitev zemljišča kot stavbnega ni bistveno stanje v naravi oziroma dejanska raba, temveč namenska, to je s prostorskimi akti določena raba.<br/><br/>Če bi tožnik izvedensko mnenje geodeta o drugačni površini zemljiške parcele predložil, bi ga tožena stranka v okviru proste presoje dokazov morala upoštevati in se do njega tudi opredeliti. Dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina, in jih posreduje davčnemu organu za potrebe odmere nadomestila, so namreč lahko predmet preizkusa v postopku odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper odmerno odločbo.
476	UPRS Sklep III U 39/2021-16	21.4.2022	UP00058269	ZUreP-2 člen 58. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo, temveč je Ustavno sodišče edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, ki za to izkaže pravni interes, z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne upravne akte. Zgoraj opisani položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakoitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave.
477	UPRS Sodba I U 1525/2020-32	21.4.2022	UP00061672	ZUreP-2 člen 192, 192/2, 197, 197/2, 199, 199/1.	razlastitev - gospodarska javna infrastruktura - zahteva za razlastitev - javna korist - pogoj nujnosti in sorazmernosti	Obravnavana razlastitev je za dosego javne koristi nujno potrebna, saj po nepremičninah, ki so predmet razlastitve, deloma že sedaj poteka cestni promet, nujno potrebna pa je tudi zaradi širitve javne ceste na dele parcel, kjer še ne poteka, na širino ceste 4 metrov, da bo omogočeno srečevanje nasproti vozečih vozil (izdelana PZI projektna dokumentacija na podlagi Pravilnika o projektiranju cest). Izkazana je tudi sorazmernost med javno koristjo in težo posega v zasebno lastnino, saj po delu predmetnih nepremičnin že sedaj poteka promet, torej se dejanska raba za tožnika v tem okviru ne bo spremenila, na drugi strani pa bo razlastitev zagotovila vzdrževanje ceste in nemoten dostop, sočasno pa bo zgrajena tudi javna kanalizacija, zaradi česar korist nedvomno presega izgubo, ki jo tožniku na teh nepremičninah zagotavlja zasebna lastnina.
478	UPRS Sodba I U 1195/2020-23	21.4.2022	UP00061673	GZ člen 36, 36/2, 43, 43/1, 43/1-3, 43/1-5. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-6.	gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - obrazložitev odločbe	Organ se, ne da bi navedel, v čem je nerelevantnost ugovora o vplivu škodljivega elektromagnetnega sevanja na čebele in na kateri pravni podlagi temelji ta zaključek, na nerelevantnost ni mogel sklicevati.
479	UPRS Sodba IV U 192/2021-39	19.4.2022	UP00064102	ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 6. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3, 10.	inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje	Soglasje pristojnega organa za postavitev oglasnih panojev mora biti veljavno oziroma po vsebini takšno, da iz njega izvirajo pravne poseldice. Ker je bilo soglasje izdano s pogojem, da se uredi služnost, do sklenitve takšne služnostne pogodbe pa ni prišlo, izdano soglasje in dovoljenje ni povzročilo pravnih posledic. Zaradi navedenega pa ni moč šteti obravnavanih objektov kot enostavnih. Četudi bi navedena objekta izpolnjevala vse ostale pogoje za enostavna objekta, jih glede na izrecne določbe v zvezi z nujno izgraditvijo v varovalnem pasu avtoceste brez veljavnega soglasja DARS d.d. za takšno postavitev ni moč šteti za enostavna objekta.
480	UPRS Sodba in sklep I U 1609/2021-11	19.4.2022	UP00060230	GZ člen 36, 54, 54/1. ZUP člen 43, 142.	okoljevarstveno soglasje - vplivno območje - lastnik sosednje nepremičnine - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku	Po presoji sodišča niso utemeljeni razlogi tožene stranke, da naj bi zakonodajalec zaradi racionalnosti vodenja postopkov z združevanjem postopkov v GZ predvidel enkratno pozivanje splošne javnosti in stranskih udeležencev in na ta način časovno omejil pravico stranskih udeležencev, da sodelujejo v postopku. Tako iz zakonskega teksta kot iz obrazložitve členov izhaja, da zakon različno obravnava položaj stranskih udeležencev in položaj splošne javnosti, pri čemer prekluzivni rok 30. dni veže le na pravico dajanja pripomb in mnenj splošne javnosti. Da je tako razlikovanje položaja javnosti in položaja stranskih udeležencev potrebno, nenazadnje izhaja tudi iz ZVO-1, ki v 58. členu ureja sodelovanje javnosti ter v 65. členu obvestilo javnosti, medtem ko stranke z interesom določa drugi odstavek 64. člena ZVO-1. Pri tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da 64. člen ZVO-1 ne izključuje možnosti, da stranski udeleženec svoj pravni interes za udeležbo v postopku utemelji na podlagi 43. člena ZUP.