št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
461	UPRS Sodba II U 102/2020-29	26.1.2022	UP00057404	ZUreP-2 člen 5, 135. ZLS člen 50a. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave - Medobčinski inšpektorat Koroške (2011) člen 4, 4/1, 4/2.	začasni ukrep - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - odreditev začasnih ukrepov - pristojnost inšpektorja - stvarna pristojnost občinskega inšpektorja	V obravnavanem primeru ni šlo za nadzor nad izvajanjem OPN, kot zatrjuje tožena stranka, temveč je bil inšpekcijski postopek usmerjen v nadzor nad spoštovanjem začasnih ukrepov, ki so bili tožeči stranki izrečeni z odločbo kot posamičnim pravnim aktom.
462	UPRS Sodba II U 84/2020-22	26.1.2022	UP00057402	ZUreP-2 člen 134, 134/1, 134/2, 136, 136/1, 137. ZUP člen 9, 214.	začasni ukrep - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - odreditev začasnih ukrepov - namen začasnih ukrepov - pravica do izjave - obrazložitev odločbe	Vrste začasnih ukrepov so v prvem odstavku 136. člena ZUreP-2 naštete primeroma (na kar kaže beseda „lahko“ in naštevanje začasnih ukrepov po alinejah), od okoliščin posameznega primera pa je odvisno, katerega od teh je upravičeno izreči. Kolikor upravni organ oceni, da je treba nujno izreči vse vrste začasnih ukrepov, pa mora navedeno biti še toliko bolj ustrezno obrazloženo.
463	UPRS Sodba I U 1957/2019-22	25.1.2022	UP00064531	ZEN člen 3, 4, 4/1, 9, 9/1, 9/2, 10a.	zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - pogoji za izdajo potrdila - pravni interes	Iz tožbenih navedb izhaja, da želi tožnik vložiti odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe predmetnih zemljišč po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ker prvostopenjski organ tožnikovega pravnega interesa v zvezi z obravnavano vlogo s sploh ni ugotavljal, temveč je (napačno) štel, da tožnik „očitno v vlogi ne uveljavlja nobene svoje pravice ali pravne koristi“, je tožnikovo vlogo zavrgel preuranjeno.<br/><br/>Dolžnost organa je, da o vsakršnih spremembah podatkov oziroma vpisu novih in izbrisu podatkov iz zemljiškega katastra obvesti lastnika predmetnih parcel. Kolikor je do sprememb v zemljiškem katastru prišlo, pa o tem tožnik oziroma njegova pravna prednica (še) nista bila obveščena, je dolžnost organa, da na poziv tožnika, kot sedanjega lastnika predmetnih zemljišč, to stori. Ker organa teh dejstev v postopku nista ugotavljala, pa so za odločitev, kolikor je tožnikov pravni interes podan, pravno relevantna, sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti,
464	UPRS Sodba I U 981/2020-36	20.1.2022	UP00060157	GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 3/1-31, 79, 79/1, 82.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - inšpekcijski zavezanec - investitor	Glede na opis gradnje, ki ni dopustna brez gradbenega dovoljenja, so nerelevantna tožnikova zatrjevanja, da so mu na upravni enoti pojasnili, da za izzidek ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Gradnja, kakršna je, tudi ob eventualnih nepravilnih pojasnilih upravne enote, ne bi pridobila dopustnosti.<br/><br/>V obravnavani zadevi, ko je tožnik kupil material (bistvena okoliščina), dela izvajal, je pa tudi solastnik zgradbe, ga je organ na podlagi navedenih dejstev lahko štel za investitorja objekta in posledično inšpekcijskega zavezanca.
465	UPRS Sodba I U 23/2020-19	18.1.2022	UP00064544	ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-3. GZ člen 118.	uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - enostanovanjska stavba	S 118. členom GZ se ohranjajo pridobljene pravice tistim, ki so pogoje za domnevo o izdanem uporabnem dovoljenju izpolnjevali in torej tudi že pridobili pred sprejetjem GZ, na podlagi navedenih določb ZGO-1. To pomeni, da v tej zadevi ni podlage za uporabo določb Uredbe o razvrščanju objektov, ki je sprejeta na podlagi GZ in se uporablja za gradnjo po določbah GZ.<br/><br/>Enostanovanjska je stavba, ki ima samo eno funkcijo, to je stanovanjsko, in je v njej tudi samo eno stanovanje. Stavba, v kateri je poleg enega stanovanja še drug del, ki po svoji funkciji ni namenjen stanovanjski rabi, niti ni namenjen delovanju stanovanjske stavbe oziroma njenemu vzdrževanju, ni enostanovanjska v smislu 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
466	UPRS Sodba I U 1340/2020-14	18.1.2022	UP00057751	ZAID člen 5, 55. ZUP člen 144. URS člen 2, 15, 155.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo	Predložena pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela ne predstavlja pravne podlage po 55. členu v zvezi s 5. členom ZAID. Tožnik je polno upokojen. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''.
467	UPRS Sklep III U 189/2021-3	13.1.2022	UP00055168	ZUreP-2 člen 193, 200, 203. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6, 36/1-7.	razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - dvofazni postopek - občinska javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - obstoj javne koristi	Toženka je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je izkazana javna korist za razlastitev nepremičnin, ki v naravi predstavljata sestavni del že zgrajene lokalne javne ceste. V tem delu sklepa je toženka tako ne le v obrazložitvi presojala javno korist za razlastitev, ampak obstoj le - te ugotovila v izreku izdanega akta. Sprejela je torej odločitev o izkazanosti javne koristi, čeprav bi to sodilo v razloge (po izvedenem ugotovitvenem postopku v drugi fazi postopka izdane) odločbe o razlastitvi. Vsebina I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako presega zakonski okvir sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka iz 200. člena ZUreP-2.
468	UPRS Sodba I U 1270/2021-30	13.1.2022	UP00053522	ZVO-1 člen 3, 3/8, 57, 57/2, 61, 68, 68/2, 69, 77. ZV-1 člen 69, 69/2, 74, 74/1, 74/3, 76. GZ člen 3, 3/1, 3/1-6, 3/1-25, 4.	okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - okoljevarstveno dovoljenje - vodovarstveno območje - obstoječa naprava - nova naprava - exceptio illegalis - presoja vpliva na okolje - nevarna snov - proizvodnja z nevarnimi snovmi	Med strankami ni sporno, da nameravani poseg zajema proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi. Zato je treba v primeru, kot je obravnavani, ko je za ta poseg treba pridobiti okoljevarstveno soglasje - saj je to predmet izpodbijane odločbe, preveriti tudi, ali izvedba nameravanega posega predstavlja gradnjo objekta ali naprave.<br/><br/>Naprava je po GZ lahko bodisi objekt, bodisi sestavina objekta, ki je namenjena delovanju objekta. V primeru, če je naprava objekt, ki je namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je treba zgolj preveriti, ali gre za takšna vzdrževalna dela v zvezi s proizvodnjo nevarnih snovi, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje in so že zato prepovedana po 69. členu ZV-1. V primeru, če je predmet nameravanega posega naprava, ki je zgolj sestavina objekta, pa je pomemben tudi namen objekta in če ta ni namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je po presoji sodišča poleg navedenega (tj., da gre za vzdrževalna dela, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje) treba upoštevati opredelitev naprave po ZVO-1.<br/><br/>Če so predmet nameravanega posega naprave, ki so namenjene proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je tako za odločitev v zadevi, ali gre za gradnjo naprave po 69. členu ZV-1, bistveno zgolj, ali je za te naprave treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.<br/><br/>Uredba je na zakon vezana tako, da v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Zato je določbe predmetnih uredb mogoče uporabiti le, če njihova uporaba ne pripelje do rezultata, ki je v nasprotju z zakonsko ureditvijo.
469	UPRS Sodba I U 809/2021-26	11.1.2022	UP00057742	GZ člen 36. ZUP člen 43, 142, 147.	gradbeno dovoljenje - pripadajoče zemljišče k stavbi - verjetnost - status stranskega udeleženca - pravni interes	Kot izhaja iz določb ZUP, mora oseba možnost posega v svoj pravni interes izkazati, torej utemeljiti s stopnjo verjetnosti.<br/><br/>Ob povedanem so po presoji sodišča tožniki s stopnjo verjetnosti izkazali, da bi z nameravano gradnjo lahko prišlo do posega v njihove pravice oziroma pravno varovane koristi (tretja alineja drugega odstavka 36. člena GZ v zvezi s 43. členom ZUP), vezane na že uveden in še ne končan postopek določitve pripadajočega zemljišča k stanovanjskim stavbam III N 654/2018 in bi zato morali biti udeleženi v postopku kot stranski udeleženci. Predmet tega postopka je namreč ravno obseg tega zemljišča, ki je (tudi vsaj delno) predmet nameravane gradnje.
470	UPRS Sodba I U 234/2020-17	11.1.2022	UP00056958	GZ člen 31, 40, 40/1, 40/3. ZVKD-1 člen 28, 28/3. ZUP člen 209, 209/4.	gradbeno dovoljenje - kulturnovarstveno soglasje - zbirna odločba - upravni akt - zavrženje pritožbe	Kulturnovarstveno soglasje iz 28. člena ZVKD-1 se šteje za mnenje, pridobljeno za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja, in zato ne glede na določbe drugih predpisov ni upravni akt. Do navedenega mnenja se mora v skladu s prvim odstavkom 40. člena GZ opredeliti pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če meni, da to ni usklajeno, je nejasno ali nima ustrezne pravne podlage, lahko razpiše ustno obravnavo z namenom uskladitve ali spremembe mnenja. Če uskladitev ali sprememba mnenja ni dosežena, lahko odloči sam po opravljenem ugotovitvenem postopku ali s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem (tretji odstavek 40. člena GZ).<br/><br/>Na navedeno ne more v ničemer vplivati dejstvo, da je bilo mnenje prvostopenjskega organa glede kulturnovarstvenega soglasja izdano v obliki odločbe – pri presoji, ali gre pri nekem aktu za upravni akt (izdan v upravni zadevi), je namreč treba upoštevati predvsem vsebino akta, po vsebini pa odločba z dne 10. 5. 2019 (ne glede na njeno obliko) ne predstavlja upravnega akta temveč zgolj mnenje. Na dopustnost tožnikove pritožbe zoper odločbo z dne 10. 5. 2019 ravno tako ne more v ničemer vplivati dejstvo napačnega pravnega pouka v navedeni odločbi – napačen pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji hkrati ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.
471	UPRS Sodba in sklep I U 198/2020-43	6.1.2022	UP00064388	ZEN člen 27, 28, 47, 48, 49, 49/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.	ureditev meje - evidentiranje meje - evidentiranje parcelacije - mejna obravnava - prepozen ugovor - prekluzija	Posamezna upravna zadeva je evidentiranje meje posamezne parcele in njena parcelacija oziroma samo parcelacija, če ima parcela meje že urejene. Upravni postopek se z začne s predlogom upravičenega predlagatelja (28. oziroma 48. člen ZEN). Če tak predlog za parcelo prve tožnice in drugega tožnika ni bil vložen ter zato o njuni parceli ni bilo odločeno, ni prišlo do posega v njun pravni položaj.<br/><br/>Mejna obravnava ni del upravnega postopka, geodetska uprava pa v upravnem postopku odloči le o zahtevi upravičenega predlagatelja.
472	UPRS Sodba III U 139/2020-18	6.1.2022	UP00055160	ZSZ člen 58. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 80.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano zemljišče - porušenje obstoječega objekta - pripravljalna dela - začetek gradnje	Kot je navedlo sodišče v sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019, četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje'', to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako po mnenju sodišča velja za izkop gradbene jame. Glede na povedano je po mnenju sodišča treba konkretno ugotoviti, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih in kakšna je njihova narava, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, ter šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je to mogoče umestiti v dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne.
473	UPRS Sodba I U 1104/2020-22	21.12.2021	UP00057933	ZUP člen 267, 267/2, 279, 279/1, 279/1-2. GZ člen 36, 50, 106, 106/5.	gradbeno dovoljenje - ničnost - obnova postopka - upravičena oseba	Okoljevarstveno soglasje je pravnomočno in kot tako veljavno ter zavezujoče, zato v postopku za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja (ki je bilo izdano v postopku po II. poglavju GZ) nepravilnosti oziroma invalidnosti okoljevarstvenega soglasja ni mogoče uveljavljati. Iz enakega razloga (torej, ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano po določbah II. poglavja GZ) pa tudi ni mogoče upoštevati tožbene navedbe, da bi moralo gradbeno dovoljenje vsebovati še presojo vplivov na okolje z vidika pogojev zaradi izvedbe trase preko rudniškega območja, saj je bila (kot tudi še povedano) presoja vplivov na okolje opravljena v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja.<br/><br/>36. člen GZ (ki se nahaja v II. poglavju) izrecno našteva osebe, ki so lahko stranke v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, ki se vodi po določbah tega poglavja, med katerimi pa ni nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja, kar tožnik je in na kar tudi opozarja. Tožnik bi kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko sodeloval le, če bi se ta vodil kot integralni postopek, v katerem se združita postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje.
474	UPRS Sodba I U 2079/2018-47	21.12.2021	UP00058602	SZ-1 člen 5, 5/3, 29, 29/1, 29/2.	gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti objekta - obnova postopka - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov	GD1993 je omogočalo izvedbo vseh za tožnike spornih individualnih priključkov za obravnavane prostore, kar predstavlja tudi legalno stanje obravnavnih prostorov po GD1993. Okoliščina, ali so bili sporni priključki tudi dejansko zgrajeni, je za odločitev v zadevi nerelevantna, saj je že na podlagi ugotovitve o tem, da je bilo priključke na podlagi GD1993 dovoljeno zgraditi, potrebno zaključiti, da GD2014 ne more imeti za posledico (prikrite) legalizacije izgradnje teh.<br/><br/>Sprememba namembnosti, dovoljena z GD2014, se ne nanaša na celotno večstanovanjsko stavbo ali na skupne dele te, pač pa izključno na spremembo namembnosti posameznega dela te stavbe, ki je v lasti stranke z interesom A., d. o. o. Tožniki obenem tudi niso uspeli izkazati, da GD2014 omogoča (ali legalizira) dela, ki bi posegala v skupne dele stavbe. Posledično je treba ugotoviti, da obravnavana sprememba namembnosti, kot je dovoljena z GD2014, ne predstavlja posla, za katerega bi bilo v skladu s 67. členom SPZ potrebno soglasje vseh solastnikov.
475	UPRS Sodba III U 257/2018-15	21.12.2021	UP00052844	ZGO-1 člen 18, 48, 54, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-4. ZUP člen 43, 237, 237/2, 237/2-7.	gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - ugovori stranskega udeleženca - obnova postopka - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Sodišče ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi upravna organa preizkušala skladnost nameravane gradnje z določili prostorskega akta. Prvostopenjski organ v tej zvezi navaja le, da tožnik s tovrstnimi ugovori ne varuje svojih pravnih koristi, zato jih v tem postopku ni mogoče upoštevati, drugostopenjski organ pa obrazlaga, da tožnik ni pojasnil, kako navedbe, da projektna dokumentacija ni skladna s prostorskim aktom, vplivajo na njegovo pravno korist. Takšno stališče je napačno, saj tožnik ima pravni interes za tak ugovor in je ta tudi podan v obsegu dovoljene obnove postopka. Zato je v upravnem postopku ostalo neodgovorjeno, ali je obravnavana gradnja v resnici bližje tožnikovi nepremičnini, kot je to (brez njegovega soglasja) dovoljeno s prostorskim aktom.
476	UPRS Sodba III U 15/2019-7	17.12.2021	UP00052847	ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 14, 14/2, 14/2-9. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 218, 218-5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran (2019) člen 9, 9/1.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - namembnost nepremičnine - dejanska raba nepremičnin - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis	Kriterij za odmero NUSZ, ki upošteva skladnost dejanske rabe nepremičnine s prostorskimi akti, ima ustrezno podlago v določbah 61. člena ZSZ/84. To pa ne velja za drugega od navedenih kriterijev iz 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, tj. kriterija skladnosti dejanske rabe z rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena. V predpisu tako določen kriterij že na prvi pogled izključuje vse kasnejše spremembe rabe, čeprav bi do njih prišlo legalno, npr. prek izdaje ustreznega gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, kar bi smiselno pomenilo tudi skladnost take rabe s prostorskim aktom.
477	UPRS Sodba I U 1035/2020-8	16.12.2021	UP00053380	GZ člen 47, 47/2. ZUP člen 263, 263/1, 263/1-5.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - seznanitev	Tožnik v obravnavani zadevi trdi, da se je s tem, da je bila odločba izdana, lahko seznanil šele, ko je prejel odločbo št. 351-283/2019-11 z dne 9. 7. 2019, ker je šele iz nje lahko razbral, da se nanaša tudi na prizidek objekta, za katerega zatrjuje, da se nahaja na njegovem zemljišču, in da tega ni bilo mogoče razbrati iz podatkov javnega vpogleda. Glede na napačno stališče toženke, da je za začetek teka roka v vsakem primeru ključno zgolj to, kdaj je predlagatelj izvedel za številko, naziv odločbe, organ, ki jo je izdal in datum pravnomočnosti, pa toženka tega, ali se je tožnik zgolj iz podatka, zabeleženega v evidenci javni vpogled GURS v okoliščinah konkretnega primera lahko seznanil, da je bila izdana odločba, ki posega v njegov pravni interes, sploh ni ugotavljala. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
478	UPRS Sodba I U 1352/2020-22	16.12.2021	UP00053381	GZ člen 35, 35/2, 35/2-3, 35/3, 35/4, 43, 43/1, 43/1-6. ZUP člen 147.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - lastnik zemljišča - predhodno vprašanje	Brez rešitve vprašanja, kdo je lastnik zemljišča, na katerem namerava investitor graditi (ali je to investitor ali tretja oseba), ni mogoče rešiti same zadeve, tj. izdati gradbenega dovoljenja, saj lahko na zemljišču gradi le oseba, kateri pravni red daje to upravičenje, to pa je lastnik ali imetnik kake druge pravice, ki mu daje pravico graditi. Gre za predhodno vprašanje po 147. členu ZUP.<br/><br/>Lastninske pravice investitorja v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni mogoče izkazati s trditvami in listinami ter pričami, ki bi izpovedovale, da je postal lastnik nepremičnine na podlagi zakona, npr. s priposestvovanjem. Pridobitev po zakonu lahko dokaže le s sodbo, v kateri je to ugotovljeno (in še ni vpisana v zemljiško knjigo). Vendar to pravilo ne onemogoča, da tretje osebe dokazujejo, da stanje v zemljiški knjigi ne ustreza dejanskemu, da so torej po samem zakonu postale lastnice (dela) nepremičnine in da zato investitor nima pravice graditi na tuji nepremičnini brez soglasja (so)lastnika.
479	UPRS Sodba I U 1687/2019-27	16.12.2021	UP00064353	Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2018) člen 13, 59, 60, 60/1, 60/1-4. Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti (2013) člen 6, 8.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - izrek opomina - požarna varnost - prekoračitev obtožbe	Toženka je prekoračila okvir zahteve disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in ravnala v nasprotju z določbami Disciplinskega pravilnika IZS, ker se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevala na kršitev določb Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki jih ni v zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in v izreku izpodbijanega sklepa.<br/><br/>Neskladnost s predpisi predstavlja disciplinsko kršitev, zato sodišče meni, da ne more hkrati predstavljati tudi prepovedane škodljive posledice.
480	UPRS Sklep I U 467/2021-10	15.12.2021	UP00054394	ZJC člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 193, 199,199/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	kategorizacija javnih cest - javna cesta - javna korist - razlastitev - pogoji za razlastitev - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Z izpodbijanim Odlokom o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gorenja vas - Poljane je bila prej javna občinska cesta izvzeta iz kategorizacije. Po presoji sodišča se učinek navedenega Odloka razteza na vse dejanske in potencialne uporabnike ceste, kar kaže na splošnost pravne norme. Odlok ne učinkuje zoper konkretno in individualno določene subjekte, ampak zoper vnaprej nedoločene osebe, ki jih lahko (ne pa nujno) zadeva. Po prvem odstavku 3. člena ZJC so namreč javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. Kategorizacija ceste kot javne ceste torej omogoča, da jih lahko vsak, tj. nedoločen krog ljudi, prosto uporablja. Ukinitev kategorizacije pa temu nedoločenemu krogu ljudi to pravico ukinja.<br/><br/>Ukinitev kategorizacije ne more spremeniti pravnega položaja osebe, ki je vložila zahtevo za razlastitev in s tem tudi ne gre za odločitev o njeni pravici ali obveznosti. Poleg tega pa četrti odstavek 199. člena ZUreP-2 določa, da lahko zahtevo za razlastitev poda razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno. Citirano določilo torej možnosti, da razlastitveni postopek sproži tudi domnevni razlastitveni zavezanec (kar pa ne pomeni že uspeha v tem postopku in s tem pridobitve pravice do odškodnine), ne pogojuje s kategorizacijo objekta kot javne ceste, ampak s tem, da gre za že zgrajene objekte, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, ob upoštevanju pogojev po 192. členu ZUreP-2. Tudi iz tega razloga se zato pravni položaj tožnika zaradi ukinitve kategorizacije ni mogel spremeniti in torej Odlok po vsebini ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali obveznosti.