št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
461	UPRS Sodba in sklep III U 243/2021-13	16.3.2022	UP00061309	ZGO-1 člen 152, 156a, 156a/1, 156a/1-4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršitev inšpekcijske odločbe - odlog izvršbe - ponovni predlog za odlog izvršbe - pravica do doma - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe	Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 izhaja, da je presoja sorazmernosti posegov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, sporna le v primeru vprašanja posega v pravico do doma, ne pa v primeru objektov, ki nimajo te funkcije. Tudi večkratni odlog izvršbe je Ustavno sodišče predvidelo le za te zadeve, ne pa za druge primere nelegalnih gradenj. V predmetni zadevi ni spora o tem, da objekt, na katerega se nanaša izrečeni inšpekcijski ukrep in za katerega je tožnik ponovno (drugič) predlagal odlog izvršitve njegove odstranitve, ni tožnikov dom. To, da je tožnik nanj navezan in ga koristi, pa mu tudi ne daje lastnosti doma.
462	UPRS Sklep I U 1750/2018-19	16.3.2022	UP00057825	ZUreP-2 člen 58, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 58/8, 58/9. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1.	stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe	Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave.<br/><br/>Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično, da za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
463	UPRS Sklep I U 435/2021-12	16.3.2022	UP00057822	ZUreP-2 člen 58, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 58/8, 58/9. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1.	stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe	Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave.<br/><br/>Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično, da za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
464	UPRS Sodba I U 407/2020-15	16.3.2022	UP00064101	ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 267, 267/1, 267/2.	uporabno dovoljenje - obnova postopka - nova dejstva in dokazi	Drugostopenjski organ je presodil, da niso podane formalne predpostavke za obnovo iz prvega odstavka 267. člena ZUP, ker okoliščine, na katere se predlog opira, niso verjetno izkazane. Ugotovil je, da dejstva in dokazi, s katerimi tožnica utemeljuje svoj predlog, niso taki, ki jih tožnica ob ustrezni skrbnosti ne bi mogla uveljavljati že v postopku izdaje odločbe, katere obnovo predlaga, oziroma so nastali po izdaji te odločbe, ali pa sploh ne gre za nova dejstva, temveč za zmotno uporabo materialnega prava.
465	UPRS Sodba I U 253/2020-23	15.3.2022	UP00062471	ZUreP-2 člen 192, 193, 193/1, 194, 200, 200/1, 201, 203.	razlastitev - pripravljalna dela - parcelacija - vsebinski pogoj - poseg v lastninsko pravico - javna korist	Posledično je tudi ob upoštevanju ureditve v ZUreP-2 relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na t.im. konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).<br/><br/>Pripravljalna dela (katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2) pomenijo poseg v lastninsko pravico, v kolikor so izvršena brez podlage, pa so nedopustna. Po presoji sodišča pa je treba šteti, da so pripravljalna dela izvedena brez podlage tudi, kadar ob dovolitvi teh del niso izkazani in preizkušeni vsebinski pogoji za razlastitev, ki se nanašajo na obstoj abstraktne javne koristi za razlastitev.
466	UPRS Sklep I U 22/2019-36	14.3.2022	UP00059560	ZUreP-2 člen 58. URS člen 160.	urejanje prostora - prostorski akt - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti - Ustavno sodišče Republike Slovenije - presoja ustavnosti zakona - zavrženje tožbe	Pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, je izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
467	UPRS Sodba II U 340/2019-18	10.3.2022	UP00060174	ZUN člen 73.	davčna izvršba - zastaranje - odstranitev nelegalno zgrajenega objekta	Zakon zastaranja vodenja inšpekcijskega postopka in izvršb v gradbenih zadevah ne določa. Razlog za takšno ureditev je v tem, da je izdajanje inšpekcijskih odločb in njihova izvršitev v javnem interesu. Javni interes za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ne preneha zgolj zaradi poteka časa, razen ko se tej okoliščini pridružijo tudi druge, ki vplivajo na presojo zakonitosti gradnje.
468	UPRS Sodba II U 557/2019-11	9.3.2022	UP00060692	GZ člen 31, 31/8, 57, 57/3, 61, 61/8, 106.	gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vpliva na okolje - okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja	Z vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je prenehal teči čas veljavnosti okoljevarstvenega soglasja. Zato okoljevarstveno soglasje ni prenehalo veljati na podlagi samega zakona oziroma osmega odstavka 61. člena ZVO-1, na katerem tožena stranka temelji svojo odločitev.
469	UPRS Sodba I U 690/2020-22	9.3.2022	UP00059564	ZUreP-2 člen 199, 199/4, 202.	razlastitev - obseg razlastitve - javna cesta	Razlastitveni zavezanec mora, ko postavi zahtevek za odkup nepremičnin, ki presegajo predlagano razlastitev, utemeljiti tudi to, za kakšen namen uporablja nepremičnino oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti pojasniti, za kakšen namen jo namerava uporabljati, zaradi razlastitve pa bi bila ta gospodarska raba onemogočena.
470	UPRS Sodba II U 311/2019-23	9.3.2022	UP00055912	ZGO-1 člen 66. ZUP člen 147.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - prostorski akt - exceptio illegalis - prekinitev postopka - predhodno vprašanje	Ministrstvo je ravnalo pravilno, ko obstoja pravice graditi na zemljišču ni štelo za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, zaradi katerega bi bilo treba postopek odločanja o zahtevani izdaji gradbenega dovoljenja prekiniti.
471	UPRS Sklep I U 219/2021-25, enako tudi , ,	9.3.2022	UP00057277	URS člen 153, 153/4, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4. ZUreP-2 člen 58. ZUstS člen 44, 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	prostorsko načrtovanje - občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna.
472	UPRS Sodba I U 1566/2021-29	8.3.2022	UP00064085	GZ člen 55, 55/1, 55/1,3. ZVO-1 člen 58, 64. URS člen 14, 14/2.	gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vstop v postopek - javna objava - integralni postopek	V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti enake pravice, kot v navadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja (tj. brez okoljevarstvenega soglasja). Tako se namreč zagotavlja, da podobni položaji, kot je navaden postopek izdaje gradbenega dovoljenja, niso ugodnejši od tistih, ki so določeni za izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, tj. integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
473	UPRS Sodba I U 1325/2020-11	8.3.2022	UP00059568	ZUreP-2 člen 217, 267.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta	Toženka je napačno štela, da v primeru odmere komunalnega prispevka za objekt, ki se legalizira, podatki GURS avtomatično prevladajo nad podatki iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato je zmotno uporabila predpis, posledično pa je zmotno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj je preuranjeno zaključila, da je površina objekta večja, kot izhaja iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije za legalizacijo.
474	UPRS Sodba I U 157/2020-24	3.3.2022	UP00062469	ZUP člen 260, 261, 270. ZGO-1 člen 2, 2/1, 54.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - sprememba namembnosti - legalna gradnja	Tožnica je v obnovljenem postopku upravičeno izpostavila, da so bila (oziroma na podlagi PGD bodo) na predmetnem objektu izvedena dela, ki jih GD1997 ni omogočal in za katera tudi ni bilo izdano drugo ustrezno gradbeno dovoljenje ter da bi moralo biti to upoštevano v postopku za izdajo GD2014. Izdaja gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti obravnavanega dela objekta v stanju, ki bi bilo neskladno z legalnim stanjem po GD1997 (oziroma morebitnih drugih naknadno izdanih dovoljenjih), bi namreč dejansko pomenila „legalizacijo“ vseh del, ki niso zajeta v tem (oz. drugem) gradbenem dovoljenju. Gradbeno dovoljenje za (med drugim) spremembo namembnosti namreč očitno lahko temelji le na legalnem stanju, kar vsaj posredno izhaja tudi iz tretjega odstavka 54. člena ZGO-1, po katerem je treba v zahtevi za izdajo takega gradbenega dovoljenja navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen.
475	UPRS Sodba I U 283/2020-32	3.3.2022	UP00064069	ZGO-1 člen 156.a, 156.a/1. SZ-1 člen 10.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog upravne izvršbe	Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki med strankami niti ni (več) sporno, to je, da B. B. živi v predmetnem nelegalnem prizidku ter da nima druge možnosti oziroma drugega primernega stanovanja (brunarica namreč ne predstavlja primernega stanovanja po merilih iz citiranega 10. člena SZ-1, saj nima kopalnice in notranjega stranišča), sodišče zaključuje, da je odločitev prvostopenjskega organa o odlogu izvršbe skladno s citirano prvo alinejo prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 pravilna in zakonita.
476	UPRS Sodba I U 1749/2019-38	2.3.2022	UP00065032	GZ člen 82, 106, 106/1. ZGO-1 člen 152, 156a. URS člen 36, 36/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odlog izvršbe - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - pravica do doma	Izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe, s katero se odloči, da zavezančeva obveznost izpolnitve še obstoji in je zato potrebna njena izvršitev na način in s sredstvi, določenimi v sklepu o dovolitvi izvršbe, predstavlja odločanje o vidiku obveznosti, o katerem še ni bilo in tudi ni moglo biti odločeno z izvršilnim naslovom, to je o njeni prisilni realizaciji, zaradi katere mora zavezanec dopustiti s tem povezane posege v svoje pravice (predvsem premoženjske). Ob tem je pomembno, da tudi teh posegov ni dolžan trpeti neomejeno, saj je pod pogoji iz 285. člena ZUP upravičen zahtevati, da se izvršba opravi na način in s sredstvom, ki sta zanj najmilejša, če se z njima doseže namen izvršbe. Iz tega pa izhaja, da se s sklepom o dovolitvi izvršbe odloča o pravici oziroma pravni koristi stranke izvršilnega postopka, ki zaradi izvršbe ne sme priti v slabši pravni položaj, kot je nujno potreben za dosego izpolnitve.<br/><br/>Ustavoskladnost in s tem uporaba 152. člena ZGO-1, ki je podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, sta vezani na ureditev odloga izvršbe v 156.a členu istega zakona, kot je dopolnjena v 3. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14. Povedano drugače: 152. člen ZGO-1 je skladen z ustavo, njegova uporaba pa zato dopustna, samo skupaj z ureditvijo iz 156.a člena ZGO-1, kot je do odprave ugotovljene neustavnosti dopolnjena z odločbo Ustavnega sodišča. Vložitev odloga zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 je zato treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče RS.<br/><br/>Določba 82. člena GZ je vsebinsko enaka določbi 152. člena ZGO-1, določb, ki bi omogočale presojo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma v okviru odloga izvršbe ali kako drugače, pa GZ nima. Z ustavno odločbo ugotovljena neustavnost se odpravlja šele z ureditvijo v Gradbenem zakonu (GZ-1), ki bo začel veljati 1. 6. 2022. Ta nova ureditev pa se bo na podlagi petega odstavka 128. člena GZ-1 uporabljala tudi v postopkih izvršbe, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega GZ-1, če inšpekcijski ukrep do začetka uporabe tega zakona še ne bo izvršen.
477	UPRS Sodba I U 478/2020-11	1.3.2022	UP00060150	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (2013) člen 58, 91, 111, 112.	gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom	OPN ne daje podlage za stališče, da bi bila v primeru, če bi bila mansarda predmetnega objekta izvedena v dveh etažah, presežena dovoljena etažnost, kot je v tem predpisu določena za tovrstne objekte v obravnavani ureditveni enoti (K+P+2+M).
478	UPRS Sodba I U 1793/2020-14	1.3.2022	UP00057660	ZUP člen 43, 82. ZIN člen 24, 24/4.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravna korist - pregled dokumentov postopka	Postopek se nanaša na nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN); kot tak je zato organiziran in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa in se vodi po uradni dolžnosti. V postopku je lahko udeležen poleg zavezanca tudi stranski udeleženec, če so njegove pravice ali pravne koristi z ukrepi gradbenega inšpekcijskega nadzorstva prizadete, oziroma če obstaja določeno pravno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega postopka.<br/><br/>V skladu s sodno prakso mora prosilec verjetno izkazati, da ima od pregleda dokumentacije upravne zadeve neposredno (tedaj obstoječo ter ne morebitno ali bodočo) osebno korist (ter ne tujo ali javno), ki je oprta na zakon ali drug zakonit predpis (dejanska korist ne zadostuje). Sodišče ugotavlja, da tožnik ni konkretiziral, katere pravice so mu bile kršene z zatrjevanimi emisijami in v katerem civilnem oziroma upravnem postopku jih uveljavlja, niti ni navedel pridobitev katerih listin bi za to potreboval.
479	UPRS Sklep I U 1291/2021-8	28.2.2022	UP00056948	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZIUZEOP člen 100h. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.	izdaja gradbenega dovoljenja - nujna zadeva - tek rokov - prepozna tožba - zavrženje tožbe	Da gre v konkretni zadevi za nujno zadevo, izhaja iz takrat veljavnega 100.h člena ZIUZEOP, po katerem se je za vse sodne postopke, ki bi tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu, štelo, da gre za nujne in prednostne zadeve. Postopki izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu (ZIUZEOP) niso bili vsi postopki izdaje gradbenega dovoljenja, ampak le integralni postopki, tj. postopki izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje, kot to smiselno izhaja iz celotnega 23.A poglavja ZIUZEOP, naslovljenega Gradnja objektov.<br/><br/>Da gre v konkretnem primeru za spor v zvezi z odločitvijo o stroških, nastalih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje, med strankama – upoštevaje njune navedbe in izpodbijani sklep – ni sporno. Po presoji sodišča pa se za nujno zadevo v skladu s 100.h členom ZIUZEOP šteje tudi sodni postopek v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, nastalih v integralnem postopku, saj gre tudi v tem primeru za sodni postopek, ki bi tekel na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po ZIUZEOP. Tudi (konkretna) odločitev o stroških je bila namreč sprejeta v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in je akcesoren del odločitve o glavni stvari. Široko in jasno zastavljena dikcija citiranega člena ZIUZEOP tako ne omogoča drugačnega stališča, ki bi prebilo njeno jezikovno razlago. Prav tako pa bi drugačno stališče v neenakopraven položaj postavilo udeležence drugih integralnih postopkov, kjer bi organ o stroških odločil skupaj s samo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje.
480	UPRS Sodba II U 462/2019-16	23.2.2022	UP00060175	ZUreP-2 člen 225.	komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja - pravica do izjave - sprememba lastništva - upravičenec do izplačila	Po upravno sodni praksi predstavlja komunalni prispevek namensko dajatev, ki je vezana na realizacijo gradnje. Če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to je investitorju, na katerega se glasi, ali se je glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je bil plačan komunalni prispevek. V primeru naknadne spremembe lastništva nepremičnin, na katerih je dovoljena gradnja, je do vračila plačanega komunalnega prispevka upravičen tudi novi lastnik oziroma investitor, na katerega se glasi spremenjeno gradbeno dovoljenje.<br/><br/>Vprašanje veljavnosti gradbenega dovoljenja predstavlja samostojno dejansko in pravno vprašanje, na katerega je dolžan občinski upravni organ odgovoriti na podlagi celovite presoje vseh dokazov, izvedenih v ugotovitvenem postopku, v katerem mora pred odločitvijo ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in stranki omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.<br/><br/>Tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjave in dokazovanja resničnosti svojih navedb. Upravna organa sta v postopku odločila izključno na podlagi listinskih dokazil (listin, sestavljenih v okviru inšpekcijskega postopka ter potrdila Upravne enote o prijavi investitorstva), ki sta jih pridobila, ne da bi se opredelila do navedb in predloženih dokazov tožnika, v postopku pa tudi nista razpisala ustne obravnave, ki bi bila glede na naravo upravne stvari in glede na navedbe tožnika po presoji sodišča koristna za razjasnitev zadeve. S tem tožniku v postopku ni bila dana možnost, da dokaže (npr. s predlaganim zaslišanjem prič, z ogledom...) resničnost svojih trditev o prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja še pred prenosom lastništva nepremičnin.