št. |
Opravilna št. |
Datum odločbe |
Oznaka |
Pravna podlaga |
Institut |
Jedro |
401
|
UPRS Sodba in sklep I U 1609/2021-11
|
19.4.2022
|
UP00060230
|
GZ člen 36, 54, 54/1. ZUP člen 43, 142.
|
okoljevarstveno soglasje - vplivno območje - lastnik sosednje nepremičnine - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku
|
Po presoji sodišča niso utemeljeni razlogi tožene stranke, da naj bi zakonodajalec zaradi racionalnosti vodenja postopkov z združevanjem postopkov v GZ predvidel enkratno pozivanje splošne javnosti in stranskih udeležencev in na ta način časovno omejil pravico stranskih udeležencev, da sodelujejo v postopku. Tako iz zakonskega teksta kot iz obrazložitve členov izhaja, da zakon različno obravnava položaj stranskih udeležencev in položaj splošne javnosti, pri čemer prekluzivni rok 30. dni veže le na pravico dajanja pripomb in mnenj splošne javnosti. Da je tako razlikovanje položaja javnosti in položaja stranskih udeležencev potrebno, nenazadnje izhaja tudi iz ZVO-1, ki v 58. členu ureja sodelovanje javnosti ter v 65. členu obvestilo javnosti, medtem ko stranke z interesom določa drugi odstavek 64. člena ZVO-1. Pri tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da 64. člen ZVO-1 ne izključuje možnosti, da stranski udeleženec svoj pravni interes za udeležbo v postopku utemelji na podlagi 43. člena ZUP.
|
402
|
UPRS Sodba IV U 192/2021-39
|
19.4.2022
|
UP00064102
|
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 6. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3, 10.
|
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje
|
Soglasje pristojnega organa za postavitev oglasnih panojev mora biti veljavno oziroma po vsebini takšno, da iz njega izvirajo pravne poseldice. Ker je bilo soglasje izdano s pogojem, da se uredi služnost, do sklenitve takšne služnostne pogodbe pa ni prišlo, izdano soglasje in dovoljenje ni povzročilo pravnih posledic. Zaradi navedenega pa ni moč šteti obravnavanih objektov kot enostavnih. Četudi bi navedena objekta izpolnjevala vse ostale pogoje za enostavna objekta, jih glede na izrecne določbe v zvezi z nujno izgraditvijo v varovalnem pasu avtoceste brez veljavnega soglasja DARS d.d. za takšno postavitev ni moč šteti za enostavna objekta.
|
403
|
UPRS Sodba I U 640/2020-19
|
14.4.2022
|
UP00060047
|
ZAID člen 5, 15, 55. ZPDZC-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 144.
|
pooblaščeni inženir - mirovanje funkcije - kratkotrajno delo - pravica do izjave
|
Opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja v obliki kratkotrajnega dela, kot ga ureja 17. člen ZPDZC-1 in kot ga opredeljuje Pogodba o opravljanju kratkotrajnega dela, ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja na enega od načinov iz tretjega odstavka 5. člena ZAID.<br/><br/>Pri kratkotrajnem delu gre za delo, ki je omejeno na 40 ur v posameznem mesecu, iz Pogodbe tudi izrecno izhaja, da se opravlja občasno, zato po mnenju sodišča tako delo ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja dela, in sicer ne glede na to, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Poleg tega gre za obliko dela, kot izhaja iz prej citirane določbe ZPDZC-1, katere bistveni namen je pomoč pri njihovi dejavnosti osebam, s katerimi je izvajalec del v sorodstvu ali svaštvu, in ki se opravlja v odvisnem razmerju brezplačno. Kar po mnenju sodišča pomeni, da gre za obliko dela, bistveno drugačno od taksativno naštetih dopustnih načinov opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, navedenih v tretjem odstavku 5. člen ZAID, ki izhajajo iz zahteve po neodvisnosti, zavezi javnemu interesu in integriteti pooblaščenega arhitekta in inženirja.
|
404
|
UPRS Sodba I U 325/2020-24
|
13.4.2022
|
UP00064040
|
GZ člen 3, 3/1, 3/1-4, 3/1-17, 3/1-18, 3/1-25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 9, 9-17b.
|
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ustavitev gradnje - enostaven objekt - obrazloženost odločbe
|
Tožnik utemeljeno ugovarja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz njene obrazložitve namreč ne izhajajo konkretne ugotovitve organa v postopku o načinu izvedbe predmetnih visokih gred, na podlagi katerih bi bilo mogoče ob upoštevanju relevantnih določb GZ in Uredbe o razvrščanju objektov (Uredba) presoditi, ali (sploh) predstavjajo enostaven objekt oziroma drug objekt po GZ in Uredbi oziroma nedovoljen poseg na tem zemljišču ob upoštevanju veljavnega občinskega prostorskega akta.
|
405
|
UPRS Sodba IV U 210/2019-18
|
12.4.2022
|
UP00064489
|
ZAID člen 55, 55/5, 55/6. URS člen 2, 155, 155/2.
|
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - materialni prekluzivni rok - primeren rok - zavrženje zahteve - presoja ustavnosti zakonske ureditve
|
ZAID v šestem odstavku 55. člena določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan (1. 12. 2018).<br/><br/>Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za prekinitev konkretnega postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti, saj je presodilo, da ureditev iz petega oziroma šestega odstavka 55. člena ZAID ni v neskladju z Ustavo.
|
406
|
UPRS Sklep IV U 86/2021-28
|
12.4.2022
|
UP00063412
|
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
|
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
|
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2 v neskladju z Ustavo. Sledeč navodilu iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-327/20-16 z dne 20. 1. 2022, je sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis, zavrglo.
|
407
|
UPRS Sodba I U 769/2020-11
|
12.4.2022
|
UP00062646
|
ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1. ZAID člen 5, 55, 55/2.
|
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pogoji za vpis v imenik - pooblaščeni inženir - mirovanje - dopolnilno delo - skrajšani ugotovitveni postopek
|
Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da v predmetni zadevi dejstva nedvomno niso prima facie (že na prvi pogled) očitno nesporna. Ravno nasprotno – po presoji sodišča je v zadevi že na prvi pogled očitno, da glede odločilnega dejstva (tožnikovega stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog) obstoji neskladje med tožnikovo izjavo (na obrazcu za uskladitev podatkov) in ugotovitvami upravnega organa – tožnik je namreč s predložitvijo izpolnjenega obrazca (kot že navedeno) po presoji sodišča izjavil, da inženirski poklic opravlja trajno in stalno, upravni organ pa je ugotovil nasprotno. Ob tem iz izpodbijane odločbe hkrati izhaja tudi ugotovitev upravnega organa, da je predlagatelj za polni delovni čas zaposlen v nekem drugem pravnem subjektu, kjer delo opravlja stalno in trajno, kjer pa ne opravlja inženirskih storitev. Navedeno dejstvo iz predloženih listin ne izhaja, ravno tako pa po presoji sodišča nanj ni mogoče sklepati na podlagi okoliščine, da je tožnik predložil zgolj en obrazec M-1, kot to prvostopenjski organ navaja v izpodbijani odločbi. Vse navedeno posledično narekuje ugotovitev, da v predmetni upravni zadevi ni mogoče odločiti po skrajšanem upravnem postopku, pač pa po rednem ugotovitvenem postopku, v katerem mora biti tožniku zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP).
|
408
|
UPRS Sklep IV U 40/2021-14
|
12.4.2022
|
UP00063417
|
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1.
|
zazidalni načrt - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
|
Prostorski akti, ki določajo namensko rabo prostora v Republiki Sloveniji, imajo naravo predpisa in se v sistemu delitve pravnih aktov na posamične in splošne uvrščajo med slednje. Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče.<br/><br/>Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2, s katerim je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v pravnem sporu odločao zakonitosti prostorskih izvedbah aktov, v neskladju z Ustavo. Zato je Upravno sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis zavrglo, saj ta predpis ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
|
409
|
UPRS Sklep IV U 157/2021-18
|
12.4.2022
|
UP00063430
|
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
|
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
|
Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
|
410
|
UPRS Sodba IV U 162/2019-37
|
12.4.2022
|
UP00065026
|
ZEN člen 48, 48/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZUreP-2 člen 284, 284/13.
|
evidentiranje parcelacije - novote - navajanje novih dejstev in dokazov - glavna obravnava v upravnem sporu
|
Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, sodišče kljub pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da sporna parcela spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija na podlagi akta državnega organa brez soglasja lastnika.<br/><br/>Navedbe, ki jih je tožnik navedel šele na glavni obravnavi, so novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Tožnik ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu ni upoštevalo.
|
411
|
UPRS Sodba I U 682/2021-67
|
7.4.2022
|
UP00063999
|
GZ člen 29, 29/1, 29/4, 30, 50, 50/1, 50/3, 51, 51/1. ZVKD-1 člen 28, 28/1, 28/1-1, 28/3, 29, 29/1, 30, 30/2.
|
izdaja gradbenega dovoljenja - presoja vplivov objekta na okolje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji
|
Toženka ni vezana na mnenja mnenjedajalcev in je bila dolžna sama presoditi, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pri tej presoji ni smela spregledati nobenega od mnenj Zavoda, temveč je morala presoditi vsa v postopku pridobljena mnenja ter se do njih obrazloženo opredeliti.<br/><br/>Ker gre v obravnavani zadevi za poseg z vplivi na okolje, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku po določbah GZ, pomeni, da Zavod soglasje k projektni dokumentaciji poda v obliki mnenja.<br/><br/>Za posege, za katere je predpisana pridobitev projektnih pogojev, je te treba pridobiti tudi v integralnem postopku. Ureditev v integralnem postopku je od siceršnjega postopka izdaje gradbenega dovoljenja drugačna le v tem, da se pridobivanje mnenj ne izvede pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč se izvede v okviru integralnega postopka.<br/><br/>Ker iz mnenja Zavoda z dne 27. 1. 2020 (pozitivno mnenje) izhaja, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s kulturnovarstveni pogoji, je v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena ZVKD-1 toženkina odločitev, da sledi drugačnemu mnenju Zavoda z dne 15. 2. 2021 (negativno mnenje), ne da bi bile prej določene zahteve, investitorju pa dana možnost, da svoj projekt prilagodi tako, da bo dopusten. Navedene pomanjkljivosti toženka ni odpravila niti s postopanjem na podlagi tretjega odstavka 40. člena GZ.
|
412
|
UPRS Sodba I U 1658/2021-107
|
7.4.2022
|
UP00064000
|
ZEN člen 29, 35, 35/1, 35/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 8, 20, 20/1.
|
evidentiranje meje - elaborat ureditve meje - izračun površin zemljišča
|
Ker je kot urejeno mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit, predmetni elaborat ureditve meje pa izračuna površine predmetnih parcel ne vsebuje, čeprav ga je tožnica kot lastnica v postopku zahtevala, je prvostopenjska odločba o evidentiranju urejene meje nezakonita.
|
413
|
UPRS Sodba I U 1401/2020-15
|
5.4.2022
|
UP00062647
|
ZUreP-2 člen 220, 222.
|
komunalni prispevek - zavezanec - odmera - retroaktivnost - pravna podlaga
|
Ker pa je komunalni prispevek nedvomno le eden od virov financiranja gradnje komunalne opreme, to pomeni, da je do sprejema odloka o programu opremljanja komunalni prispevek zgolj možen vir sredstev za financiranje gradnje komunalne opreme. Občina na svojem območju uvede plačevanje komunalnega prispevka šele z izpolnitvijo zakonske zahteve o sprejetju odloka s podlagami za odmero. Zato odmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna.<br/><br/>Glede na povedano je toženka odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki ga je sprejela (nedvomno) po tem, ko je bil tožnik na javno kanalizacijsko omrežje že priklopljen (pri čemer med strankama ni sporno, da priklop tožnika na javno kanalizacijsko omrežje ne bi bil zakonit). Povedano drugače: toženka je odmerila tožniku komunalni prispevek brez ustreznih podlag, česar glede na zgoraj citirane zakonske določbe ne bi smela, ne glede na sedaj veljavni 222. člen ZUreP-2. Z uveljavitvijo ZUreP-2 se morebitna ''terjatev'' občine do zavezanca za plačilo KP v tem primeru namreč ni obudila, zato ni mogoče govoriti o pričetku teka dvoletnega roka za izdajo odločbe iz 222. člena ZUreP-2. Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev nezakonita in jo je treba odpraviti.
|
414
|
UPRS Sodba in sklep I U 661/2020-32
|
31.3.2022
|
UP00061674
|
ZUP člen 275, 275/1, 280, 280/1. GZ člen 68, 68/6. ZPP člen 184, 184/2.
|
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - aktivna legitimacija - sprememba tožbe
|
Tožnica je z vlogo z dne 15. 2. 2022 vložila dopolnitev tožbenih zahtevkov, iz katerih smiselno izhaja, da jih utemeljuje na 58. členu ZUreP-2 in ustavni odločbi U-I-327/2020 z dne 20. 1. 2022, na podlagi katere bi lahko začela pred Ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti za tožnico spornih prostorskih aktov. Sodišče spremembe tožbe ni dopustilo, saj dopolnjeni tožbeni zahtevki pomenijo tako objektivno spremembo tožbe, v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega kot subjektivno spremembo, saj se nov zahtevek ne nanaša na sedaj toženo stranko, pač pa bi ga tožnica morala v skladu z 58. členom ZUreP-2 naperiti zoper občino, ki je prostorski akt sprejela.<br/><br/>Stranka v smislu prvega odstavka 280. člena ZUP ni le oseba, ki je imela v končanem postopku izdaje upravne odločbe formalni status stranke, temveč se mora aktivna legitimacija presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti. Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, lahko posegajo tako v pravni položaj oseb, ki so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe, kot tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bili udeleženi.<br/><br/>Pri vprašanju, komu pripada položaj stranke v upravnem postopku izdaje uporabnega dovoljenja, treba izhajati iz določbe šestega odstavka 68. člena GZ, po kateri je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor. Besedilo določbe se jasno opredeljuje do vseh strank tega postopka in ne le strank v ožjem pomenu besede.
|
415
|
UPRS Sklep III U 37/2021-33
|
30.3.2022
|
UP00055157
|
ZUreP-2 člen 58. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
|
občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
|
Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo. Ustavno sodišče je edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, ki za to izkaže pravni interes, z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne pravne akte. Zgoraj opisani položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave.
|
416
|
UPRS Sodba I U 1742/2020-8
|
29.3.2022
|
UP00062624
|
GZ člen 43.
|
gradbeno dovoljenje - skladnost posega s prostorskimi izvedbenimi akti - začasni objekt - parkirišče
|
Da citirana prostorska akta dopuščata ureditev začasnega parkirišča (oziroma sta ga do sprejema OPN - op. sod.), res izhaja tudi iz mnenja Občine Domžale, št. 3510-127/2019-6 z dne 17. 10. 2019 (v katerem občina pojasni svoje stališče glede danega soglasja za priključitev, št. 3711-212/2017-2 z dne 2.8. 12. 2017, z rokom veljavnosti dveh let), kar pa ne pomeni (kot to želi prikazati tožnik), da je s tem podano pozitivno mnenje o skladnosti tožnikove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja s prostorskim/a aktom/a.
|
417
|
UPRS Sodba I U 1706/2020-18
|
29.3.2022
|
UP00062623
|
ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-7, 245. ZUP člen 43, 129, 240. ZPP člen 277.
|
grajeno javno dobro - aktivna legitimacija - zamudna sodba - pravni interes - stvarna pristojnost
|
Iz določb 245. - 247. člena ZUreP-2 je razvidno, da gre za odločanje brez zahteve in s tem za odločanje, ki je izključno v javnem interesu, kar pa ne pomeni, da pritožba zoper tako odločbo ni možna, če oseba, ki pritožbo vloži, izkaže, da odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (prvi odstavek 229. člena ZUP).<br/><br/>Sodišče uvodoma izpostavlja, da tožnica slednjega, tj. da obravnavana zemljišča ne predstavljajo javne infrastrukture, ne prereka, ugovarja le, da pridobitev tega statusa pomeni večjo uporabo teh zemljišč in objektov, kar pa prinaša povečanje emisij: prometa, hrupa, prahu, slabše kakovosti zraka, veliko vibracij, prelivanje vode na bližnja polja, itd.. S temi navedbami pravnega interesa za vsebinsko obravnavo svoje pritožbe v postopku vzpostavitve grajenega javnega dobra ne izkazuje. Namen vzpostavitve javnega dobra je namreč ravno v neomejeni možnosti uporabe javnega dobra vsem uporabnikom. V primeru prekomernega povečanja imisij pa ima tožnica sodno varstvo zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti (75. člen Stvarnopravnega zakonika).<br/><br/>Tudi po presoji sodišča je prvostopenjski organ (kar je dodatno potrdil še drugostopenjski organ) pravilno ugotovil, da vzpostavitev grajenega javnega dobra lokalnega pomena ne posega in ne bo v ničemer posegla v pravice, ki jih tožnica kot stranka oziroma stranska udeleženka varuje v (sedaj obnovljenem) postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja.<br/><br/>Izdaja nove odločbe v obnovljenem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja v status teh zemljišč ne posega.
|
418
|
UPRS Sklep I U 290/2019-63
|
28.3.2022
|
UP00063028
|
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
|
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
|
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
|
419
|
UPRS Sodba I U 1292/2019-19
|
28.3.2022
|
UP00057824
|
ZUS-1 člen 58, 58/3. GZ člen 43, 43/2, 43/3, 114, 114/2, 118. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4.
|
gradbeno dovoljenje - legalizacija - domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1
|
V zadevi ni sporno, da je bila gradnja obstoječega objekta začeta pred letom 1964 in da je bila izvedena pred uveljavitvijo GZ. Prav tako ni sporno, da je tožnik z vloženo zahtevo uveljavljal legalizacijo posegov (sprememba namembnosti, povečava tlorisne površine) na obstoječem objektu. Zato je glede na drugi odstavek 114. člena GZ po presoji sodišča drugostopenjski organ pravilno zaključeval, da je v postopku odločanja o zahtevi za legalizacijo po 116. GZ treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 43. člena tega zakona, po kateri mora biti pri gradnji, ki se nanaša na obstoječi objekt, na katerem se namerava izvajati gradnja, izpolnjen tudi pogoj, da obstoječi objekt ni zgrajen brez gradbenega dovoljenja.
|
420
|
UPRS Sklep I U 215/2021-13
|
28.3.2022
|
UP00063026
|
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
|
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
|
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
|