št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
21	UPRS Sodba II U 311/2022-27	17.12.2024	UP00082700	GZ člen 26, 26/2, 38, 43, 43/1, 43/1-5. ZEKom člen 9.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - gradbeni inženirski objekt - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam - postavitev bazne postaje mobilne telefonije - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - vpliv sevanja na okolje - strokovno mnenje - postavitev izvedenca - nestrinjanje občanov s postavitvijo objekta	Čeprav tožnika, s tem ko navajata, da na območju, kjer je predvidena gradnja bazne postaje, nameravata graditi turistični objekt, svoj interes za udeležbo utemeljujeta z dejanskim interesom (nameravana gradnja turističnega objekta in kazitev vizualnega pogleda na veduto) oziroma zatrjujeta varovanje javne koristi (upoštevanje turistične strategije na nivoju celotnega območja in zatrjevanje negativnih zdravstvenih, okoljskih ter ekonomskih vplivov) ali koristi tretjih oseb (sokrajanov, ki bi naj trpeli za posledicami raka), sodišče pojasnjuje, da tožbe ni zavrglo, kot je predlagala stranka z interesom. Skladno s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 namreč sodišče tožbo zavrže v primeru, kadar odsotnost pravovarstvene potrebe (očitno) izhaja že iz izpodbijanega akta.<br/><br/>Ker tožnika zgolj s posplošenim nasprotovanjem postavitvi bazne postaje nista vzbudila dvoma v pravilnost strokovnega mnenja, ki ga je bil investitor v konkretnem primeru že po samem zakonu dolžan predložiti kot prilogo vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja in ga zato a priori ni mogoče šteti kot pristranskega, upravni organ tudi ni imel dolžnosti postavitve (drugega) izvedenca v samem postopku.
22	UPRS Sodba in sklep I U 1005/2022-45	9.12.2024	UP00082688	ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. GZ člen 36, 36/2, 68.	ničnost - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - pravni interes - stranski udeleženec - nepopolna obrazložitev odločbe	Oseba, ki trdi, da bi bil njen pravni interes lahko prizadet, mora možnost posega v svoj pravni interes utemeljiti s stopnjo verjetnosti. Obstoj pravnega interesa se sicer lahko izkaže za kompleksno pravno vprašanje, ki bistveno vpliva na potek upravnega postopka, vendar pa organ pri odločanju o tem vprašanju ne sme spregledati ene od bistvenih značilnosti pravne ureditve, in sicer, da mora oseba svoj pravni interes utemeljiti le toliko, da lahko organ brez nepotrebnega odlašanja odloči o njegovem obstoju. Dejanska presoja posega v pravno korist stranskega udeleženca (ne le možnost takega posega) je namreč po naravi stvari lahko šele predmet odločbe.8 Stališče, da se o utemeljenosti morebitnih ugovorov stranskega udeleženca ne presoja v postopku odločanja o položaju stranke, ampak v postopku meritornega odločanja o samem predmetu postopka, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.<br/><br/>Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Ali bi bile pravice drugih oseb z nameravano gradnjo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko prizadete, se je presojalo upoštevaje drugi odstavek 36. člena GZ, ali bi bile pravice drugih oseb lahko prizadete v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa po 68. členu GZ. Materialni predpis je torej drug. Toženka je zato s tem, ko je presojo interesa za udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja opravljala na podlagi določb, ki se nanašajo na udeležbo tretjih oseb v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, zmotno uporabila predpis. Posledično relevantnega dejanskega stanja za odločitev o predlogu za izrek ničnosti uporabnega dovoljenja ni posebej ugotavljala.
23	UPRS Sodba I U 1701/2022-25	3.12.2024	UP00084415	ZGO-1 člen 65, 65/1.	gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - dokazna ocena upravnega organa - pomanjkljiva obrazložitev	Sodišče se načeloma sicer strinja s stališčem tožnice, da iz citirane določbe prvega odstavka 65. člena ZGO-1 nikjer ne izhaja zahteva, da mora stranka, ki nasprotuje gradnji, za svoje trditve predložiti (le) listinske dokaze, vendar pa morajo biti ti dokazi konkretni in strokovno podkrepljeni, torej kvalificirani v tem pogledu. Kot tak dokaz tako tudi po oceni sodišča nedvomno ni mogoče šteti npr. zaslišanja prič, ogleda obravnavane in sosednjih nepremičnin, vpogled v fotografije nepremičnine v solasti tožnice, ipd, kar je tožnica predlagala (tudi) kot dokaz v potrditev svojih trditev.
24	UPRS Sodba in sklep III U 154/2020-83	29.11.2024	UP00081703	ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 34, 34/3,.	zemljiški kataster - ureditev meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - izjava volje - geodet - uveljavljanje napak geodetskih storitev	Četudi bi bilo mogoče zahtevati izločitev geodeta, ki je v postopku evidentiranja meje izdelal elaborat, sodišče ugotavlja, v obravnavani zadevi ne bi bilo mogoče zaključiti, da je neizločitev geodeta vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe v zvezi z evidentiranjem meje. Tožnica namreč ob zatrjevanju te relativne bistvene kršitve določbe upravnega postopka ne navaja, da je ta vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe o evidentiranju prav te meje, predvsem pa ne navaja, da je bila ta meja evidentirana nepravilno oziroma nezakonito.
25	UPRS Sodba I U 213/2022-14	27.11.2024	UP00084164	GZ člen 82, 106, 106/1. ZGO-1 člen 152, 156a.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - ustavitev gradnje - odstranitev objektov - inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta - odlog izvršbe	Tudi če bi v tem primeru šlo za nepravilno uporabo GZ in bi moral biti uporabljen ZGO-1, po presoji sodišča za to ne gre, bi šlo za navidezno zmotno uporabo materialnega prava. Kajti pravilnost uporabe materialnega prava se presoja glede na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka; če sodišče napačno uporabi materialno pravo, vendar bi bila tudi ob pravilni uporabi materialnega prava odločitev enaka, potem "dejansko" ni zmotne uporabe materialnega prava. Kar bi veljalo za obravnavani primer, saj tako ZGO-1 kot GZ določata za nelegalno gradnjo isti inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje in odstranitev zgrajenega.<br/><br/>Pri tem sodišče še dodaja, da za postopke izvršbe ne velja določba prvega odstavka 106. člena GZ, po kateri se postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1.
26	UPRS Sodba III U 193/2021-11	27.11.2024	UP00081709	ZAID člen 6. ZUP člen 9, 214, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.	pooblaščeni inženir - poklicno izobraževanje - opustitev obveznosti - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka	Sodišče ugotavlja, da se toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelila do konkretnih okoliščin tožnika v zvezi z očitano disciplinsko kršitvijo, temveč je podala zgolj pavšalno obrazložitev glede ugotovitve obstoja disciplinske kršitve (opustitve obveznosti stalnega poklicnega usposabljanja) za vse domnevne kršitelje, ki so naslovniki izpodbijanega sklepa.
27	UPRS Sodba II U 38/2023-10	20.11.2024	UP00080763	GZ člen 82, 82/1. ZUP člen 214, 214/1. ZIN člen 7, 7/3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - rok za izpolnitev obveznosti - obrazloženost odločbe - neobrazloženost	Zgolj navedba, da je določen rok za izpolnitev inšpekcijske odločbe ustrezen glede na zahtevnost del, brez dodatne utemeljitve pravnorelevantnih okoliščin, pri čemer pa v postopku ni prerekano, da je tožnica izpodbijano odločbo prejela v začetku oktobra 2021, da gre za edini vhod v mansardo stanovanja, da stopnice stojijo že desetletje, tožnici pa je bila izrečena tudi še druga inšpekcijska odločba z istim rokom izpolnitve, po presoji sodišča ne zadosti ustrezni obrazloženosti upravne odločbe ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin (obseg potrebnih del, iskanje izvajalcev, letni čas in dejstvo, da sporno stopnišče in vrata predstavljajo edini vhod v mansardo stanovanjske hiše, saj je bilo notranje stopnišče odstranjeno).
28	UPRS Sodba I U 1593/2022-12	18.11.2024	UP00084413	ZUP člen 9. GZ člen 5.	inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - pravica do izjave - seznanitev z dejstvi in okoliščinami	Glede na to, da gre za pomembne okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, bi moral prvostopenjski organ pred izdajo odločbe tožnico seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami, kot izhajajo iz odločbe, in tudi z vsebino listin, ki jih je prejel od ZVKSD, na podlagi zaprosila. Poleg tega bi ji organ moral tudi predočiti nameravano odločitev, ki je za tožnico nedvomno negativna, ter ji dati možnost, da se o tem izjavi. Organ pa tožnice s svojimi stališči ni seznanil, torej ji ni v zadostni meri pojasnil, na katerih materialnih predpisih temelji njegova presoja o utemeljenosti izrečenega ukrepa. Ker prvostopenjski organ tega ni storil, zatrjevane kršitve pa tudi ni odpravil drugostopenjski organ, ko je odločal o pritožbi tožnice zoper prvostopenjsko odločbo, je bila v postopku zagrešena absolutna bistvena kršitev (4. točka drugega odstavka 237. člena ZUP, 2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), kar terja odpravo odločitve že iz tega razloga.
29	UPRS Sodba I U 1224/2022-40	18.11.2024	UP00084410	GZ člen 7, 39, 39/5.	gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - varovanje svoje pravice in pravne koristi - izjava stranke	V postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje, lahko stranski udeleženec (v tem primeru tožnika) varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. Prav tako tudi upravni spor ni actio popularis in ni namenjen varstvu objektivne zakonitosti. To izhaja iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika.
30	UPRS Sodba I U 1165/2022-33	14.11.2024	UP00084412	GZ člen 4, 4/1, 5, 5/1, 5/3, 8, 8/1, 63.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - izjema	Odločba inšpektorice za okolje, na katero se sklicuje tožnik, ni mogla poseči na področje gradbene zakonodaje in tožniku naložiti nezakonite gradnje zaradi pravilnega skladiščenja odpadkov.<br/><br/>GZ ureja postopanje gradbenih inšpektorjev, medtem ko postopanje okoljskih inšpektorjev urejajo predpisi o varovanju okolja.
31	UPRS Sodba II U 220/2022-28	13.11.2024	UP00083540	ZUreP-2 člen 194, 201.	razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes za razlastitev - javna korist - kmetijsko zemljišče - pripravljalna dela	Čeprav je (zgolj) v grafičnem prikazu označena predvidena nova lokalna cesta, pa navedeno ne pomeni, da jo je tudi dopustno graditi, saj je prvenstveno treba upoštevati, da uredbeni del občinskega prostorskega načrta gradnjo novih cest na kmetijskih in/ali gozdnih zemljiščih izrecno izključuje. Pritrditi je navedbi tožnice, da vsebina dvoumnega grafičnega dela OPN, ki v besedilnem delu nima podlage (oz. je v njenem izrecnem nasprotju), in da nova cestna povezava oziroma črta iz grafičnega dela ni niti z besedo opisana, zato ne more nuditi podlage za razlastitev nepremčinine in tudi izkazovanje abstraktne javne koristi. Torej pogoj iz prvega odstavka 194. člena ZUreP-2 ni izpolnjen.
32	UPRS Sodba I U 875/2022-24	12.11.2024	UP00083132	GZ člen 43.	gradbeno dovoljenje - enostaven objekt	Če ne gre za dejansko oviro, na kar po presoji sodišča kaže sama narava stvari, torej da je na mestu gradnje že obstoječ objekt, konkretno drug gradbeni poseg v obliki nastuja zemljine in utrjene brežine, na katerega je v tehničnem smislu mogoče zgraditi predviden objekt, gre za situacijo, ko jo ureja drugi odstvek 43. člena GZ, to je za gradnjo na obstoječem objektu.
33	UPRS Sodba I U 600/2021-22	12.11.2024	UP00083130	GZ člen 47.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja	Za določitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.<br/><br/>Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje.
34	UPRS Sodba III U 67/2021-34	7.11.2024	UP00081722	ZUP člen 282, 282/1, 284, 286. GZ člen 89, 89/1.	inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - pravica do doma	Gradbeni inšpektor ni bil dolžan preverjati skladnosti sedaj obstoječega objekta z gradbenim dovoljenjem, pač pa le preveriti, ali je tožnik spoštoval izvršljivo inšpekcijsko odločbo in objekt odstranil. Pri tem pa je ugotovil, da temu ni bilo tako. To, da tožnik objekta do izdaje izpodbijanega sklepa ni odstranil, je razvidno iz zapisnika gradbenega inšpektorja o kontrolnem pregledu in izdelanih fotografij, tožnik pa dejstva, da objekta ni odstranil, tudi ne zanika.
35	UPRS Sodba II U 270/2022-17	6.11.2024	UP00082137	URS člen 154, 154/2. ZEN člen 73, 73/1, 73/1-6.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kataster stavb - javna objava - uradne evidence - občinski odlok	Kartografski del občinskega odloka oz. karte iz tretjega odstavka 7. člena Odloka o ureditvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Radlje ob Dravi, na katerih naj bi bile prikazane meje iz prve, druge in tretje točke prvega odstavka Odloka, niso ustrezno niti uradno objavljene in tako ne veljajo. S tem je kršena določba drugega odstavka 154. člena Ustave RS, ki določa, da se predpisi lokalnih skupnosti objavijo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo. Že iz navedenega razloga je tožba utemeljena.<br/><br/>Občina mora za odmero NUSZ uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in nato uporabiti vrednost točke.
36	UPRS Sodba IV U 15/2024-33	30.10.2024	UP00083552	ZUreP-2 člen 201.	razlastitev - pripravljalna dela - javna korist	Ob upoštevanju ureditev v ZUreP-2 je relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) pogoji, ki se nanašajo na tako imenovano konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dodelitvi pripravljanih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ša presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
37	UPRS Sklep II U 290/2024-19	30.10.2024	UP00085171	ZUS-1 člen 32, 32/2.	ukrep gradbenega inšpektorja - garaža - začasna odredba	Toženka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila. Posledično se zatrjevana dejstva štejejo za neprerekana in dokazana, zato je ob sprejemanju navedenih dejstev kot resničnih po presoji sodišča izkazan obstoj težko popravljive škode ob izvršitvi inšpekcijske odločbe, kot temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.
38	UPRS Sodba I U 598/2022-32	28.10.2024	UP00085215	ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-4.	uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - objekt daljšega obstoja - dokaz - pravica do izjave - odprava odločbe	Organ ni upošteval pisne izjave, pa bi moral, kot v tožbi pravilno uveljavlja tožnik. Glede na to, da gre za relevanten dokaz, opustitev izvedbe tega dokaza predstavlja kršitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe in na pravilno ter popolno ugotovljeno dejansko stanje.
39	UPRS Sodba III U 214/2020-100	25.10.2024	UP00081719	ZGO-1 člen 2, 2/1, 50, 50/6. ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/3, 99, 99/1, 99/2. ZUP člen 43, 43/1, 4/4, 43/4, 260, 263, 263/1, 263/1-1, 263/1-5, 265, 267, 267/1, 267/2.	priključitev na javno cesto - soglasje občine - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok	Organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo postopka, mora, ko prejme predlog, tega najprej formalno preizkusiti, kot to določa ZUP. Takšno stališče je ustaljeno tudi v ustavnosodni (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-405/22-12 z dne 4. 7. 2024) in upravnosodni praksi (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015 ter sodbe Upravnega sodišča I U 1476/2012 z dne 13. 6. 2013, I U 1544/2014 z dne 10. 6. 2015 in I U 919/2019 z dne 7. 5. 2020).
40	UPRS Sodba II U 335/2021-46	24.10.2024	UP00084602	GZ člen 43, 45. ZUreP-2 člen 2, 127, 133. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 4.	gradbeno dovoljenje - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes - integralni postopek - stavbna pravica - elaborat	Tožnik v upravnem postopku ni nastopal kot stranski udeleženec, temveč kot pooblaščenec drugih stranskih udeležencev, vendar mu je pritožbeni organ priznal lastnost stranskega udeleženca, ko je vsebinsko odločal o njegovi pritožbi, zato je tudi njegova tožba dopustna.<br/><br/>Določba, ki zahteva dokaz pravice graditi, je namenjena zaščiti javnega interesa, ne interesov lastnikov sosednjih nepremičnin. Gradbeno dovoljenje je izdano za industrijsko stavbo - kompostarno, sestavljeno iz montažne hale s tehnološko opremo za predelavo bioloških odpadkov. Tožniki napačno zatrjujejo, da kompostiranje ne sodi v pojem predelave bioloških odpadkov, saj Uredba o odpadkih to izrecno določa. Tožniki grajajo sklep o lokacijski preveritvi, ker ni bil izdan na pobudo investitorja, temveč lastnika zemljišč, vendar sodišče pojasnjuje, da je lokacijska preveritev instrument prostorskega načrtovanja, ki ga sprejme občina, ki ni vezana na posameznega investitorja.<br/><br/>Tožniki v zvezi z elaboratom zmotno menijo, da je elaborat lokacijske preveritve nazakonit zaradi odmikov, saj elaborat ni predpis in ni materialna podlaga za odločanje. Glede očitka tožnikov, da gradbeno dovoljenje ne vsebuje podatka o količini izhodne snovi, sodišče pojasnjuje, da je to vprašanje okoljevarstvenega dovoljenja, ne gradbenega dovoljenja. Glede manjkajočioh ekonomskih izračunov o upravičenosti naložbe, pa sodišče pojasnjuje, da to ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.