št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
341	UPRS Sodba I U 1974/2020-40	24.2.2023	UP00071790	Uredba o prostorskem redu Slovenije (2004) člen 5, 5-11, 89, 89/1, 89/2, 89/4. GZ člen 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 6, 6/5, 6/2, 6/3, 6/9, 9, 9/1, 11, 11/1, 17, 32b.	izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena meja - mnenje občine - samostojen objekt - pravica graditi	Za tožbeno stališče, da regulacijska linija ne more biti všteta v skupno površino gradbene parcele, ker ni namenjena za gradnjo, ni podlage ne v zakonu ne v Odloku o PUP. Odlok o PUP primerjave ne omejuje glede na vrsto objekta ali območje urejanja, temveč se osredotoča na primerjavo nameravane gradnje s sosednjimi objekti oziroma s podobo (celotnega) naselja. Določba 17. člena Odloka o PUP ne daje podlage za primerjavo nameravane gradnje zgolj z objekti v isti ureditveni enoti oziroma istem območju namenskih rab, ampak se tam določeni okviri za primerjavo nanašajo na naselje, zaselek oziroma sosednje objekte. Prostorski red daje pojmu gradbene meje vsebino, ki se izrecno nanaša na oblikovanje podobe naselja, kar smiselno izključuje vpliv te regulacijske črte na podzemne etaže objektov. Organ v obravnavanem primeru na mnenja občine ni vezan, saj zakon kaj takega izrecno ne določa. Pri presoji izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja upošteva vpis lastninske pravice na relevantnih nepremičninah oziroma se omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil po 3. točki drugega odstavka 35. člena GZ, če v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja.
342	UPRS Sodba I U 1248/2021-25	23.2.2023	UP00067091	ZCes-1 člen 97, 97/2. ZUreP-2 člen 20. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/3, 28, 28/1, 31, 52.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - soglasje upravljalca javne ceste - nova dejstva in dokazi - nadomestna gradnja - tožbena novota - prekluzija	Tožnik je v tožbi razložil, zakaj toži, tj. zakaj šteje, da je akt nezakonit. Zato ni bilo zakonske podlage, da bi ga sodišče pozivalo, naj navaja še druga dejstva, tj., da soglasje upravljavca ceste ni bilo potrebno zaradi postavitve objekta v času, ko ceste ni bilo, oziroma druge okoliščine, zaradi katerih sedaj tožnik meni, da izpodbijani akt ni zakonit ali celo, da naj ugovarja procesne kršitve in zmotno uporabo predpisa. Če bi sodišče to storilo, bi prekoračilo zakonska pooblastila in s tem ravnalo v očitnem nasprotju s temeljno zahtevo o njegovi nepristranskosti v postopku.
343	UPRS Sodba I U 136/2021-25	23.2.2023	UP00067089	GZ člen 117, 117/2, 117/2-1. SZ-1 člen 3, 3/3. SPZ člen 67, 67/5.	gradbeno dovoljenje - legalizacija - objekt daljšega obstoja - dvojček - nadzidava objekta - pravica graditi - poseg v skupne dele - soglasje lastnika sosednjega zemljišča	Pravno odločilno je, da je stena, po kateri poteka parcelna meja, zgrajena kot skupna stena k objektoma tožnikov in stranke z interesom. V tak skupen konstrukcijski element, ki sega na obe zemljiški parceli, zato že po naravi stvari ni mogoče posegati brez soglasja lastnika sosednje parcele.
344	UPRS Sodba II U 147/2020-15	22.2.2023	UP00068024	ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.	gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka	Obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, niti razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo takšno odločitev, čeprav bi bilo to za presojo njene zakonitosti, nujno ter gre za bistveno pomanjkljivost odločbe.
345	UPRS Sodba IV U 53/2019-39	22.2.2023	UP00082740	ZGO-1 člen 4, 4/3, 4/4, 4/5.	nepovratna sredstva - javni razpis - namembnost objekta - nezahteven objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - javna korist - dejansko stanje - kršitev določb postopka - uporaba materialnega prava	Ker se torej izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na izvedbo investicije, preverja v t.i. drugi fazi, ko je vložnea zahteva za izplačilo sredstev, toženka pogja, ali je gradbeno dovoljenje, opredeljeno v DIIP-u (iz oktobra 2011), pravilno in skladno s prostorskimi akti v postopku izdaje odločbe o pravici do sredstev (tj. prvi fazi postopka), ni bila dolžna preverjati. Toženka je med administrstivno obravnavo zahtevka za izplačilo projekta utemeljeno presojala zahtevku za izplačilo sredstev priloženo gradbeno dovoljenje, in njegova skladnost s cilji projetka iz NIP in DIIP.<br/><br/>Zavrnitev strankinega zahtevka za izplačilo sredstev temelji na ugotovitvi, da gradbeno dovoljenje za zgrajeni objekt zahteva spremembo namembnosti (ki bo skladna s prijavljenimi projekti). Ker se kozolec uporablja v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem, se posledično uporablja v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar posledično pomeni, da stranka z zahtevo za izplačilo sredstev ne more biti uspešna.
346	UPRS Sodba II U 111/2020-28	22.2.2023	UP00064606	ZUreP-2 člen 156, 217, 218.	komunalni prispevek - pogoji za odmero komunalnega prispevka	Toženka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev, ampak je opremo zgolj prevzela v upravljanje.
347	UPRS Sodba I U 624/2021-32	21.2.2023	UP00066211	ZEN člen 29.	evidentiranje urejenega dela meje - katastrska meja - spor o poteku meje - določitev mej - lastništvo zemljišč	Res se parcela št. 916/1 (oziroma novo nastala parcela št. 914/4) s parcelo št. 915/2 stika v zemljiško katastrski točki 5050, vendar ta točka ni bila določena v postopku izpodbijane odločbe, pač pa v postopku IDPOS 6311 v letu 2014, ki pa ni predmet presoje v predmetnem upravnem sporu.<br/><br/>Tožnica zatrjuje, da je zemljiško katastrska točka 6198 (določena v postopku izpodbijane odločbe) postavljena na njenem svetu, kar iz katastrskih podatkov (grafičnega prikaza) ne izhaja. Kolikor tožnica z ugovorom kaže na neurejena lastninska razmerja z lastniki sosednjih parcel, bo morala to urediti v civilnih postopkih (nepravdni postopek sodne ureditve meje, ki ga je že sprožila ali v pravdnem postopku – lastninski tožbi), ne more pa biti predmet urejanja lastninskih razmerij postopek urejanja meje, oziroma parcelacije.
348	UPRS Sodba I U 1071/2017-30	21.2.2023	UP00066175	ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUS-1 člen 5, 5/4.	gradbeno dovoljenje - dopolnilna gradnja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akti - ista upravna zadeva	155. člen Odloka o OPN Bled ni posamični akt po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, saj neposredno na podlagi OPN gradnja ni mogoča, pri čemer niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji.<br/><br/>Vloga stranke z interesom za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena na podlagi Odloka o OPN Bled, medtem ko je bila prejšnja vloga stranke z interesom vložena in obravnavana na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Odlok o PUP). Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevanje tožnice, da gre še vedno za enak objekt, zgrajen na istem zemljišču, katerega namembnost ne bi smela biti spremenjena na način, kot je bila, in je bil zato Odlok o PUP razveljavljen iz tega razloga. Še vedno gre namreč za drugo pravno podlago - Odlok o OPN Bled.
349	UPRS Sodba III U 12/2019-29	20.2.2023	UP00066316	ZUreP-2 člen 149, 149/1, 156, 156/1, 156/2, 217, 217/1, 217/2, 217/3, 217/4, 220, 220/1. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (2014) člen 5.	komunalni prispevek - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - komunalni priključki	Za odločitev o odmeri komunalnega prispevka je pomembno, ali ima zavezanec možnost priključitve na javno komunalno opremo, pri čemer je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da ceste niso vrsta komunalne opreme, za uporabo katere bi bilo treba izvesti priključek za odjem (kot npr. pri vodovodu ali kanalizaciji), zato za odmero ni relevantno, ali javna pot (cesta) sega vse do zavezančevega zemljišča. Pomembno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju, in jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa po zemljišču v zasebni lasti (bodisi po lastnem zemljišču, bodisi po služnostni poti preko tujega privatnega zemljišča ali preko poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam).
350	UPRS Sodba I U 11/2021-29	16.2.2023	UP00064725	ZGO-1 člen 3, 3a, 3a/1, 8, 21, 21/1, 21/1-12.1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZUP člen 238, 238/3.	ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote	Prvostopenjski organ objekta očitno ni štel za prefabrikat, zato mu tega v pozivih tožnikom ali v izpodbijani odločbi ni bilo treba posebej utemeljevati, ravno tako pa tožnikov ni bil dolžan pozivati na predložitev kakršnihkoli dokazil, ki bi se nanašala na takšno naravo spornega objekta. To pa seveda ne pomeni, da tožnika takšnih dokazil nista mogla predložiti sama. Ker sta bila z ugotovitvami in naziranji prvostopenjskega organa v postopku seznanjena, sta namreč imela možnost tudi, da še pred izdajo izpodbijane odločbe navajata dejstva in predlagata dokaze, s katerimi bi utemeljevala, da so ugotovitve in naziranja prvostopenjskega organa pomanjkljivi ali napačni. Še pred izdajo izpodbijane odločbe bi tako lahko uveljavljala in dokazovala tudi, da gre pri predmetnem objektu za t.im. prefabrikat in s tem v smislu za izjemo po drugem odstavku 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ker s tem povezanih dejstev v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika nista navajala, tega pa tudi nista z ničemer obrazložila ali opravičila, v skladu z določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP takšnih, novih dejstev kot pritožbenih razlogov v postopku pred toženko ni bilo mogoče upoštevati, v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 pa jih ne more upoštevati niti sodišče.
351	UPRS Sodba I U 1884/2020-51	13.2.2023	UP00069840	GZ člen 36, 38, 38/1. ZUP člen 142.	izdaja gradbenega dovoljenja - zahteva za vstop v postopek - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe	Prvi odstavek 38. člena GZ se nanaša le na osebe, ki so bile k priglasitvi udeležbe osebno vabljene (prvi odstavek 37. člena GZ). V primeru zgolj javne objave vabila (tretji odstavek 37. člena GZ) pa je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP, skladno s katero lahko oseba, ki jo je organ povabil k udeležbi, pa te ne priglasi v z vabilom določenem roku, priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP (torej na podlagi zahteve za vstop v postopek).
352	UPRS Sodba I U 1129/2021-18	9.2.2023	UP00069989	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 146.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank	Tožnik je bil trikrat pozvan, da se o ugotovitvah prvostopenjskega organa izjavi. Vsakič mu je bil posredovan zapisnik o inšpekcijskem nadzoru oziroma o kontrolnem pregledu, ki se je vršil pred pozivom, iz teh zapisnikov pa izhajajo za ta primer relevantne ugotovitve oziroma okoliščine: opis objekta/ov, z njihovimi dimenzijami, lokacijo, nazadnje tudi s pravno opredelitvijo, da gre za manj zahteven objekt. Hkrati je bil tožnik vsakič pozvan, da organu sporoči, ali ima za objekt pridobljeno ustrezno upravno oziroma gradbeno dovoljenje. Po oceni sodišča je bil tožnik tako nedvomno seznanjen z ugotovitvami upravnega postopka, z za ta postopek relevantnimi dejstvi in okoliščinami, kot tudi z uspehom svojega dokazovanja.
353	UPRS Sodba I U 1253/2021-23	7.2.2023	UP00066216	Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 19, 19/2, 29, 29/2. GZ člen 43, 43/1, 43/1-8, 116, 116/4, 116/4-4, 117, 117/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta - novogradnja	V primeru legalizacije obstoječega objekta je investitor v enakem pravnem položaju kot investitor nove gradnje, za katero je vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in je zato zavezan k plačilu komunalnega prispevka.
354	UPRS Sodba I U 738/2022-21	6.2.2023	UP00065206	ZUT člen 4. ZUreP-2 člen 260, 260/1.	upravna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - potrdilo o namenski rabi zemljišča - diskrecijska pravica	Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je organ odločil na podlagi prostega preudarka, ki ga utemeljuje s 6. členom ZUP. Vendar je pri tem izostala podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano.
355	UPRS Sodba II U 372/2019-36	31.1.2023	UP00067346	ZUP člen 260, 260-1, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267, 267/1, 267/2.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - verjetno izkazana dejstva	Od stranskega udeleženca ni mogoče zahtevati, da vloži predlog za obnovo postopka, dokler se ne seznani s konkretnimi okoliščinami do te mere, da lahko s stopnjo verjetnosti ugotovi, da gre za poseg v njegove pravne koristi. To pa pomeni, da začne subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka na tej podlagi teči takrat, ko je stranski udeleženec s tem seznanjen, te okoliščine pa je treba izkazati s stopnjo verjetnosti.<br/><br/>Iz navedenih razlogov sodišče odstopa od drugačnih stališč v sodni praksi (npr. sodba I U 1768/2013 z dne 6. 3. 2014), iz katerih izhaja, da je za začetek teka roka odločilen dan, ko se je predlagatelj obnove seznanil s tem, da je bila odločba izdana, in ne dan, ko je bil seznanjen z njeno vsebino.
356	UPRS Sodba I U 1516/2022-28	31.1.2023	UP00067094	ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-1.	izdaja gradbenega dovoljenja - stroški postopka - akcesorni zahtevek - napačna uporaba materialnega prava	Odločitev o stroških, ki je predmet izpodbijanega sklepa, je akcesorna odločitvi o glavni stvari in deli njeno pravno usodo, z odpravo odločbe o glavni stvari je tako odpadla tudi podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa.
357	UPRS Sodba I U 1807/2020-19	27.1.2023	UP00068330	ZSKZ člen 14, 16, 16/1, 16/7. ZUP člen 179. ZUreP-2 člen 260.	namenska raba prostora - potrdilo o namenski rabi nepremičnine	Predlagatelj je ob oblikovanju ZKSZ na več mestih izpostavil nujnost celovite lastninske preobrazbe na področju kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta cilj je zasledoval (tudi) s sprejemom Navodila. Sodna praksa pa je že oblikovala stališče, da so sodišča pri odločanju vezana na Navodilo kot podzakonski predpis. Naslovno sodišče zato nima pomislekov, da so občine (in druge pravne osebe) dolžne posredovati podatke, pomembne za prenos zemljišč, s katerimi so upravljale, na tožečo stranko. Mednje pa sodi informacija o namenski rabi na določen pretekli dan.<br/><br/>Potrdilo o namenski rabi prostora zasleduje namen informiranja: posamezniku oziroma pravni osebi zagotavlja, da se seznani z namensko rabo prostora. Ne gre prezreti še, da je uvrščen v poglavje, naslovljeno „Informacije s področja urejanja prostora“. Tako jezikovna, logična in sistematična razlaga pripeljejo do istega pomena: potrdilo posreduje podatek o namenski rabi zemljišča, kot jo določa OPN.
358	UPRS Sodba I U 368/2021-14	26.1.2023	UP00066174	GZ člen 106, 106/1, 106/2, 89, 89/1. ZUP člen 285.	ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - uporaba materialnega prava	Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je po mnenju sodišča zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora. Organ je po mnenju sodišča za vodenje izvršilnega postopka pravilno uporabil materialne določbe GZ in ne ZGO-1.<br/><br/>Zakon kot primarno sredstvo izvršbe obveznosti inšpekcijskega ukrepa ne določa izvršbe po drugih osebah.
359	UPRS Sodba I U 607/2021-71	26.1.2023	UP00068334	ZEN člen 35, 35/4.	evidentiranje meje - mejna obravnava - vročanje - nepravilna odločitev	Tožnik je imel možnost tudi po 15. 3. 2016 pokazati svojo mejo, kar je namen mejne obravnave na terenu oziroma pred sodiščem izkazati, da je prava meja drugačna od pokazane. Sodišče torej meni, da pritožba z dne 14. 3. 2016 ni bila ovira za izdajo izpodbijane odločbe. Neudeležba tožnika na mejni obravnavi dne 15. 3. 2016 pa tudi ne razlog za zavrnitev elaborata ureditve meje po četrtem odstavku 35. člena ZEN.
360	UPRS Sodba I U 1578/2020-24	26.1.2023	UP00068327	ZUreP-2 člen 192, 192/2, 194, 194/5. EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2. ZPNačrt člen 89, 89/1.	omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - ne bis in idem - formalna pravnomočnost - ekonomičnost	Za domnevo o obstoju javne koristi po petem odstavku 194. člena ZUreP-2 zadošča, da so objekti ter omrežja javne infrastrukture oziroma njihovi deli že zgrajeni in da so zabeleženi v Zbirnem katastru. Ti predpostavki sta izpolnjeni.<br/><br/>V upravnem postopku res velja prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno zaključeni stvari (ne bis in idem), vendar v omejenem obsegu (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). To načelo velja le za vsebinsko končane postopke; če je odločba postala zgolj formalno pravnomočna, ni nastalo nobeno pravno razmerje med stranko in organom in je isto vprašanje mogoče ponovno tehtati. Zaradi ekonomičnosti pa je zakonodajalec predvidel zavrženje vloge, če se dejansko stanje ali pravna podlaga na kateri sloni zahteva, ni spremenilo.