št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
341	UPRS Sodba I U 265/2021-43	6.10.2022	UP00066165	GZ člen 3, 3/1, 3/1-14, 43, 43/1, 43/1-4.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna opremljenost - dostop do javne ceste	V obravnavanem primeru je Občina Komenda nastopala kot lastnica parcel, ne pa kot lastnica oziroma upravljavka javne poti (ali ceste). Dostopna pot je nekategorizirana pot, pri kateri drugega odstavka 65. člena OPN, Pravilnika o projektiranju cest in ZCes-1 ni treba upoštevati. Pravilno pa je bilo tožnikom že v upravnem postopku pojasnjeno, da naj, kolikor investitor ne bo spoštoval širine dovozne poti in bo posegel na njihovo zemljišče, pravno varstvo poiščejo na sodišču splošne pristojnosti.
342	UPRS Sodba I U 305/2021-32	29.9.2022	UP00063906	ZGO-1 člen 218c. ZDavP-2 člen 404.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - prijava prebivališča - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje	Ni pomembno, da hiša ni dokončana in primerna za bivanje, saj ta okoliščina na obveznost plačila NUSZ ne vpliva. Po oceni sodišča pa tožnica zaradi teh okoliščin ni postavljena v neenakopraven položaj z zavezanci, ki lahko zaradi dokončane gradnje in prijave stalnega prebivališča vložijo vlogo za 5-letno oprostitev plačila NUSZ. Oprostitev plačila NUSZ na tej podlagi temelji namreč ne samo na dokončanju gradnje, temveč in predvsem na prijavi stalnega prebivališča v občini. To namreč pomeni, da se središče življenjskih in ekonomskih interesov posameznega zavezanca vzpostavi v tej občini. Povedano drugače: s prijavo stalnega prebivališča v določeni občini postane posameznik - občan subjekt ne samo pravic, temveč tudi obveznosti, ki izhajajo iz tega njegovega statusa, torej občana določene občine.<br/><br/>Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica že v pritožbi ugovarjala, da bi morala biti od površine stanovanjske hiše odšteta površina odprtih prostorov, hkrati je bila k mnenju občine (dano v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnice), v katerem je med drugim navedeno, da je hiša zgrajena do 3. gradbene faze, priložena tudi fotografija gradnje - stanovanjske hiše, na podlagi katere bi toženka lahko preverila utemeljenost navedenih pritožbenih navedb tožnice (ki je k svoji pritožbi tudi priložila fotografije hiše) v okviru proste presoje dokazov (10. člen ZUP).
343	UPRS Sodba I U 599/2021-22	29.9.2022	UP00063250	ZUreP-2 člen 247.	javno dobro - ukinitev javnega dobra - pravica do vložitve pravnega sredstva - javna pot	V odgovoru na tožbo toženka skuša prikazati, da je javno dobro ukinila, ker je njegova splošna raba onemogočena in ga ni mogoče obnoviti, kar naj bi izhajalo iz tega, da je v obrazložitvi ugotovitvene odločbe navedla, da se zemljišče ne uporablja več za javno pot, ampak je funkcionalno zemljišče k sosednjemu zemljišču. Vendar pa mora toženka že v izpodbijani odločbi navesti vse pravno relevantne razloge za odločitev in zato ne more z navedbami v odgovoru na tožbo in (morebitnih) nadaljnjih vlogah v upravnem sporu dopolnjevati razlogov za svojo odločitev in dokazovati njene utemeljenosti.
344	UPRS Sklep I U 858/2020-30	27.9.2022	UP00064061	ZEN člen 11, 28. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.	evidentiranje meje - zavrženje tožbe - pravna korist - pravni naslednik	Iz določb 11. in 28. člena ZEN izhaja, da predlagatelj postopka evidentiranja meje, ki tekom tega postopka lastništvo nepremičnine (katere meje se urejajo) prenese na drug subjekt, preneha biti stranka tega postopka, namesto njega pa v postopek vstopi novi lastnik oziroma pridobitelj te nepremičnine.
345	UPRS Sodba III U 97/2020-17	21.9.2022	UP00059646	ZAID člen 5, 5/3, 7, 7/1, 55, 55/1, 55/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo - prokura	Prokura je splošno poslovno pooblastilo, stalno in trajno opravljanje dela, ki ga zahteva 5. člena ZAID, pa se lahko uredi le v obliki sklenitve ustrezne delovnopravne pogodbe. S tem, ko je tožnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je postal prokurist družbe, je torej prejel splošno poslovno pooblastilo. Posebej določena pooblastila za opravljanje nekaterih nalog (vodja projektov, odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik električnih instalacij) ne pomenijo, da stalno in trajno opravlja poklicne naloge pooblaščenega inženirja družbe, pač pa gre le za ene od posebej določenih nalog v okviru prokure.
346	UPRS Sodba IV U 105/2020-18	20.9.2022	UP00071758	Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (2016) člen 76, 76/5. GZ člen 5, 8, 8/2, 82.	kmetijska zemljišča - oglaševanje - enostavni objekti - ukrep občinskega inšpektorja - reklamni pano	Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Ker odlok občine določa, da na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno postavljati premičnih objektov, na enostavne in nezahtevne objekte pa ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil, je ukrep odstranitve panoja za oglaševanje ustrezno izrečen s strani občinskega inšpektorja.
347	UPRS Sodba I U 808/2022-20	20.9.2022	UP00062249	ZUP člen 6, 6/2. ZUreP-2 člen 260, 260/1. ZUT člen 4, 4/3.	upravna taksa - namenska raba prostora - potrdilo - zemljišče - parcela - nepremičnina - načelo ekonomičnosti - prosti preudarek	Iz izpodbijane odločitve ni razvidna podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano. Ob tem pooblastilo ni dano tako, da bi iz norme izrecno izhajalo, da gre za pooblastilo za diskrecijsko odločanje, temveč se kaže v uporabi pojmov, kot so organ sme, organ lahko ali organ je pooblaščen, da dovoli, naloži. Ker organ prve stopnje in toženka v izpodbijani odločitvi nista navedla zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki organu daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
348	UPRS Sodba I U 1019/2020-10	16.9.2022	UP00065087	ZUreP-2 člen 181, 181/1, 221, 221/1, 221/2. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (2011) člen 84, 84/1, 84/4.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izračun - površina objekta	Za presojo v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je bil objekt pred dozidavo neskladna ali nelegalna gradnja glede na gradbeno dovoljenje iz leta 1967. Pomembno je le, ali je objekt v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem že bil priključen na komunalno opremo, ali je bil za to priključitev že plačan komunalni prispevek ter (če je že bil plačan) za kakšno tlorisno površino je bil prispevek plačan.
349	UPRS Sodba I U 2033/2019-27	15.9.2022	UP00062695	GZ člen 117, 117/1, 117/2, 117/4, 117/9.	legalizacija - gradbeno dovoljenje - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja	Dokazno breme glede enakega obsega in bistveno enake namembnosti objekta od 1. 1. 1998 je na plečih investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice. Našteti morajo svoji zahtevi priložiti dokazilo o daljšem obstoju objekta (četrta alineja drugega odstavka 117. člena GZ). V tej luči ni naloga upravnega organa, da samoiniciativno razišče in dožene, kdaj točno je bila stavba zgrajena ter ali stoji v enakem obsegu in bistveno enaki namembnosti od 1. 1. 1998 dalje.
350	UPRS Sodba II U 403/2019-13	14.9.2022	UP00061668	GZ člen 3, 3-21, 117. ZUP člen 214.	gradbeni objekt - izkaz nevarnosti - obrazložitev odločbe	Obrazložitev izpodbijanega akta glede nevarnosti objekta je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj neizrečen inšpekcijski ukrep ne pomeni, da je objekt varen. Upravni organ bi moral v okviru pravilne ugotovitve dejanskega stanja sporna dejstva o nevarnosti objekta ugotoviti in presoditi, ali objekt neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli.
351	UPRS Sodba I U 1178/2020-12	5.9.2022	UP00064075	GZ člen 126. ZUP člen 127, 127/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravna izvršba	Upravni postopek po uradni dolžnosti se v skladu s prvim odstavkom 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. V obravnavani zadevi se je postopek izvršbe po uradni dolžnosti začel dne 2. 7. 2019, ko je prvostopenjski organ opravil kontrolni inšpekcijski pregled. Ker GZ v 126. členu kot datum začetka uporabe določa dan 1. 6. 2018, sodišče ugotavlja, da bi se moral zadevni izvršilni postopek voditi na podlagi določb GZ, in ne ZGO-1. Glede na navedeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moral organ izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe in zagroženo denarno kazen izreči na podlagi določb GZ, s tem pa je svojo odločitev oprl na napačno materialnopravno podlago.
352	UPRS Sodba I U 848/2020-18	1.9.2022	UP00063894	ZGO-1 člen 218.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - odmera nadomestila	Zemljišče, ki je funkcionalno povezano s poslovnimi prostori (torej zemljišče, na katerem ni ničesar, kar se šteje za objekt), je tako zemljišče, ki je določeno kot gradbena parcela objekta. Če določen objekt gradbene parcele še nima določene, pa je zazidano stavbno zemljišče tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Zgolj od tako določenega zazidanega stavbnega zemljišča je mogoče obračunati NUSZ za zazidano stavno zemljišče. Preostanek zemljiške parcele oziroma zemljišča, ki ga nekdo uporablja, pa je lahko nezazidano stavbno zemljišče in je, če izpolnjuje pogoje za odmero NUSZ, za rabo tega zemljišča mogoče obračunati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.
353	UPRS Sklep in sodba II U 312/2019-26	31.8.2022	UP00062802	ZUP člen 146, 146/1, 214, 214/1.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - delno gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravica do izjave - daljnovod - vplivno območje - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe	Ker se tožena stranka sploh ni opredelila do navedb tožečih strank, ki se nanašajo na izvedbo daljnovoda v kabelski izvedbi, nastanek škode na njunih nepremičninah, nepravilno izdelavo projektne dokumentacije, vplive elektromagnetnega sevanja, hrupa ter druge vplive daljnovoda na nepremičnine v lasti tožečih strank, sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu pomanjkljiva in ne omogoča sodnega preizkusa.
354	UPRS Sodba II U 482/2019-9	31.8.2022	UP00061675	GZ člen 8, 84. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	inšpekcijski ukrep - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - prepoved uporabe objekta - javni interes - načelo sorazmernosti - sodni preizkus - obrazložitev odločbe	Inšpektor je že po zakonu dolžan prepovedati uporabo objekta, za katerega je v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da se uporablja brez uporabnega dovoljenja. Zakon inšpektorju pri odločanju ne daje diskrecije. Načeli sorazmernosti ter varstva javnega interesa ter zasebnih interesov pa je upošteval že zakonodajalec, ko je v 84. členu GZ določil, da je javni interes pri graditvi objektov, ki se varuje v inšpekcijskem postopku, tako pomemben, da je v primeru ugotovljene neskladne uporabe objekta treba uporabo objekta prepovedati ne glede na druge (javne ali zasebne interese), ki so s prepovedjo uporabe morda prizadeti.<br/><br/>Ukrep prepovedi neskladne uporabe objekta je bil tožniku izrečen tudi za dele objekta na zemljiščih glede katerih je gradbeni inšpektor v obrazložitvi odločbe pojasnil, da niso predmet tega inšpekcijskega postopka (to je postopka nadzora uporabe objekta), ker se za dele objekta na teh zemljiščih vodi drug inšpekcijski postopek, to je postopek zaradi nelegalne gradnje objektov. Zaradi opisanih pomanjkljivosti (ki jih ni odpravil niti pritožbeni organ), odločbe sodišče ne more preizkusiti.
355	UPRS Sodba I U 1188/2020-43	23.8.2022	UP00063899	ZGO-1 člen 3.a, 3.a/1. ZUP člen 6, 6/1, 293, 293/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - upravna izvršba - ustavitev izvršbe - načelo zakonitosti	Legalnost objekta je treba presojati po vseh predpisih o graditvi objektov, veljavnih v času njegove izgradnje, kot tudi po predpisih, veljavnih v času izdaje izpodbijanega akta.<br/><br/>Iz relevantnih materialnopravnih predpisov izhaja, da bi investitor za postavitev predmetne ograje na mejo potreboval soglasje soseda. Desti odstavek 6. člena OLN 2007 namreč ne določa, da morajo biti ograje postavljene na mejo, temveč zgolj, da so lahko postavljene na parcelni meji. To pa po mnenju sodišča ob upoštevanju prve alineje 2. točke 20. člena Pravilnika pomeni (glede na to, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, temveč zgolj možnost, da se ograje postavijo na parcelni meji), da morajo biti ograje od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če pa je odmik manjši, kot je tudi v obravnavanem primeru, pa mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča – v tej zadevi tožnikovo soglasje, ki ga, kar ni sporno, investitorja nista pridobila.
356	UPRS Sklep IV U 26/2022-9	23.8.2022	UP00070603	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	gradbeno dovoljenje - priznanje statusa stranskega udeleženca - upravni akt - procesni sklep - zavrženje tožbe	S tožbo izpodbijani akt toženke kot pritožbenega organa, s katero je odpravila sklep upravne enote o zavrženju zahteve za priznanje statusa stranskega udeleženca in je tem osebam položaj stranskega udeleženca priznala, je odločitev procesne narave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorju (ki je tožnik v tem upravnem sporu), s katero navedeni postopek ni bil končan. Zato ne more uživati samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.<br/><br/>Z drugo izpodbijano odločitvijo je toženka v pritožbenem postopku ob ugoditvi pritožbi izpodbijano odločbo (gradbeno dovoljenje) odpravila in vrnila zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Postopek v tej zadevi torej ni bil končan, saj bo moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku tožnika kot investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo odločiti ponovno. Zato tudi ta izpodbijani akt ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.
357	UPRS Sodba I U 874/2020-41	18.8.2022	UP00060068	ZUP člen 241, 241/1, 246, 246/4. ZEN člen 27, 27/2, 28, 40, 40/2, 49, 49/1, 52, 52/2.	evidentiranje urejene meje in parcelacije - parcelacija - načelo kontradiktornosti - predlagana meja - soglasje	Iz določil ZUP ne izhaja zahteva, da bi moral upravni organ ob preizkusu pritožbe (prvostopenjski organ) oz. pred izdajo odločbe, s katero zavrne pritožbo (drugostopenjski organ), morebiti prejeto izjavo stranke z nasprotnim interesom o pritožbi vselej vročiti tudi pritožniku (in temu omogočiti tudi izjasnitev glede takšne izjave). Ne glede na navedeno sodišče pojasnjuje, da je takšno ravnanje upravnega organa, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, potrebno v primeru, ko namerava organ na podlagi prejete izjasnitve v svoji odločbi dopolniti razloge izpodbijane odločitve, pri tem pa navajati za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, glede katerih pritožniku predhodno ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Položaj, v katerem pritožniku še pred izdajo drugostopenjske odločbe to ne bi bilo omogočeno, bi namreč predstavljal kršitev omenjenega načela. Ker bi se v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZEN na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru ta del meje novih parcel vpisal kot urejen del meje, bi bil tožnik s tem dejansko onemogočen v možnosti ureditve meje med njegovo parcelo 1467/8 in prejšnjo parcelo 1467/12 oziroma sedaj nastalimi novimi parcelami. Navedeno po presoji sodišča posledično pomeni, da bi dopustitev parcelacije parc. št. 1467/12 na način, kot je bila izvedena v predmetni zadevi, tj. brez ureditve celotne meje med navedeno in tožnikovo parcelo št. 1467/8, dejansko pomenila obid določb prvega odstavka 49. člena ZEN, katerega posledica bi bila nedopustna onemogočitev tožnika v možnosti uveljavljanja pravic, ki jih ima v zvezi z urejanjem meje v skladu z ZEN.
358	UPRS Sodba I U 668/2020-16	17.8.2022	UP00064261	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 24, 24/2, 24/2-1.	gradbeno dovoljenje - odmik objekta od parcelne meje - soglasje lastnika sosednjega zemljišča	Ker predvidena nadzidava presega obstoječo slepo fasado, to pomeni, da je gradnja predvidena tudi tam, kjer ni slepe fasade. Taka gradnja na skupno parcelno mejo pa po določbah OPN brez soglasja lastnikov sosednjih nepremičnin ni dovoljena. Ker tožnica ni pridobila soglasij vseh lastnikov sosednjih nepremičnin, to pomeni, da je toženka pravilno presodila, da kumulativni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ ni izpolnjen.
359	UPRS Sodba I U 1985/2020-15	28.7.2022	UP00060160	GZ člen 5, 5/3.	inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - enostavni objekti - zastaranje	Ne GZ ne ZIN niti ZUP nimajo določb o zastaranju uvedbe inšpekcijskega postopka oziroma določb, ki bi zahtevale, da se inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje začne (in konča) v določenem roku. Okoliščina, da je ograja že v preteklosti stala na istem mestu, tako ni relevantna za presojo materialnopravne utemeljenosti in pravilnosti izpodbijane odločbe.
360	UPRS Sodba I U 904/2020-11	21.7.2022	UP00064263	ZUreP-2 člen 217, 218. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - pravna podlaga za odmero - nesprejetje podzakonskih predpisov	Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Da bi toženka tak odlok sprejela (in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanih primerih), iz izpodbijanih odločb ne izhaja, saj je - kot izhaja iz odločb - komunalni prispevek odmerila (ob zgoraj citiranih določbah ZUreP-2) še na podlagi Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče – Slivnica (ki je bil sprejet še na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena ZPNačrt), česar pa glede na zgoraj povzeti 218. člen ZUreP-2 ne bi smela. To pomeni, da izpodbijane odločbe temeljijo na napačni uporabi materialnega prava in je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter izpodbijane odločbe odpraviti.