št. |
Opravilna št. |
Datum odločbe |
Oznaka |
Pravna podlaga |
Institut |
Jedro |
321
|
UPRS Sklep II U 240/2021-18
|
9.11.2022
|
UP00062830
|
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
|
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - odločba odpravljena v drugem postopku - po vložitvi tožbe odpravljena izpodbijana odločba upravnega organa - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
|
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in več ne posega v njen pravni položaj, tožeča stranka za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa.
|
322
|
UPRS Sodba I U 613/2021-11
|
8.11.2022
|
UP00065258
|
GZ člen 117. ZUP člen 10.
|
objekt daljšega obstoja - sprememba namembnosti - namembnost objekta - dokazna ocena upravnega organa
|
S tem, ko se organ pri svoji odločitvi ni oprl zgolj na pridobljene izjave tožnice in prič, tožnici tudi ni odvzel pravice do enakega obravnavanja. Organ je namreč opravil dokazno oceno vseh pridobljenih dokazov v postopku (torej podatkov iz uradnih evidenc, podatkov iz postopkov, izjav prič, izjave tožnice, itd.) (10. člen ZUP), če pa bi obravnaval zgolj določene dokaze (kot to zasleduje tožnica), bi kršil pravila postopka (prvi odstavek 237. člena v zvezi s 138. in 139. členom ZUP).
|
323
|
UPRS Sodba II U 446/2019-31
|
8.11.2022
|
UP00074543
|
ZUP člen 214, 298.
|
postopek upravne izvršbe - ukrep gradbenega inšpektorja - denarna kazen - nevarna gradnja - sanacija objekta - obrazložitev upravne odločbe
|
Sodišče lahko v postopku upravne izvršbe zaradi nevarne gradnje objekta presoja samo zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o določitvi denarne kazni, ne pa tudi vsebine osnovne odločbe, s katero je bila zavezancu naložena obveznost sanacije objekta.<br/><br/>Ker je bilo pri ponovnem inšpekcijskem pregledu na kraju samem ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec še vedno ni saniral objekta, je bila uporabljena ponovna denarna kazen za prisilitev v znesku 5.000,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa manjka obrazložitev, za katere vrste objekt gre in obrazložitev razlogov, zakaj je organ določil kazen v tej višini.<br/><br/>Odločba upravnega organa, četudi gre za upravno izvršbo, mora biti obrazložena zaradi zaščite enakega varstva in pravic strank postopka, ki je tudi na upravnem področju del pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo.
|
324
|
UPRS Sodba II U 89/2020-15
|
2.11.2022
|
UP00062152
|
ZUreP-2 člen 218.
|
komunalni prispevki - pogoji za odmero komunalnega prispevka - komunalna oprema
|
Tožena stranka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe. Tudi ni sporno, da v njegovo izgradnjo ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Ob upoštevanju citiranih materialnopravnih podlag je tako po oceni sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka komunalnega prispevka na tej podlagi ne bi smela odmeriti, če v izgradnjo te komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni financirala, temveč jo je prevzela v upravljanje brezplačno.Komunalni prispevek, ki je po svoji vsebini javna dajatev, je namreč plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca občini.
|
325
|
UPRS Sodba IV U 73/2020-48
|
2.11.2022
|
UP00075686
|
GZ člen 106. GZ-1 člen 128, 128/1. ZUP člen 7, 139.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - uporaba predpisa - načelo zakonitosti - pravica do izjave - načelo materialne resnice - pravica do spoštovanja doma - zavrnitev tožbe
|
Tožnica za gradnjo zadevnega novega objekta ni imela gradbenega dovoljenja. Tožnica se sicer sklicuje na gradbeno dovoljenje iz leta 1983, ki pa se nanaša na popolno obnovo obstoječe (stare) stavbe, zgrajene sicer pred letom 1967. Kot pa v izpodbijani odločbi ugotavlja inšpektorica, je bila novogradnja zgrajena tudi na drugi lokaciji (stara hiša se je ob gradnji nove hiše postopoma rušila), novogradnja se je zgradila tudi v drugih izmerah in ne gre torej za popolno obnovo obstoječega objekta, temveč za novogradnjo.<br/><br/>Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama. Kadar inšpektor ugotovi, da je gradnja nelegalna, izreče ukrep odstranitve objekta ne glede na razmere inšpekcijskega zavezanca. Ne sme naložiti milejšega ukepa ali ga kar prezreti. Posledično inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To pa bo lahko tožnica dosegla v okviru izvršbe inšpekcijskega ukrepa.
|
326
|
UPRS Sodba I U 858/2021-25
|
27.10.2022
|
UP00065226
|
GZ člen 43, 109.
|
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - novogradnja - rekonstrukcija - sprememba namembnosti objekta
|
Sodišče pritrjuje zaključku organa, da sta objekta A in B nedvomno konstrukcijsko in funkcionalno povezana na način, da ju je šteti za en objekt - novogradnjo. Pri tem zato ni relevantno, da imata objekt A in objekt B samostojna vhoda in samostojni stopnišči na nivoju pritličja glede na opisano konstrukcijsko in funkcionalno povezavo obeh objektov. Iz enakega razloga zato tudi zatrjevano dejstvo, da bodo v času rekonstrukcije ohranjeni pogoji za bivanje v objektu A, kar naj bi bilo po oceni tožnikov odločilno, zaključka organa ne more omajati.
|
327
|
UPRS Sklep I U 86/2020-25
|
27.10.2022
|
UP00062101
|
GZ člen 37, 38, 38/2. ZUP člen 142, 229. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
|
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravnomočno končan postopek - pravni interes - zavrženje tožbe
|
Določbo, da lahko oseba vstop v postopek zahteva „kadarkoli“, (pa) je po mnenju sodišča treba razlagati v skladu z določbami ZUP, ki po izdaji prvostopenjske odločbe za morebitnega stranskega udeleženca predpisujejo drugačen način vstopa v postopek, in sicer prek zahteve za vročitev odločbe in možnosti za vložitev pritožbe (prvi in drugi odstavek 229. člena ZUP)1. Z zahtevo po 142. členu ZUP je torej mogoče zahtevati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca le do izdaje prvostopenjske odločbe.<br/><br/>Glede na pravnomočno končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja tudi morebitna ugodilna sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnici udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, na pravni položaj tožnice ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je (namreč) mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
|
328
|
UPRS Sodba II U 241/2021-20
|
26.10.2022
|
UP00062816
|
GZ člen 42, 42/3. ZUP člen 76, 76/2, 102, 102/5.
|
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj - ustna obravnava v upravnem postopku - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - zapisnik o ustni obravnavi - izvedba naroka
|
Zgolj pavšalna navedba v zapisniku, da sta investitor in pooblaščenec navzočim dodatno obrazložila predvideno gradnjo ter podala odgovore na vprašanja strank, po oceni sodišča ne zadošča, saj iz takšnega zapisa ni razviden dejanski potek ustne obravnave.<br/><br/>Zakon ne predvideva možnosti, da bi se v eni zadevi razpisovala dva ločena naroka za stranke, kot je bilo v obravnavanem primeru.
|
329
|
UPRS Sodba I U 652/2020
|
26.10.2022
|
UP00062019
|
ZAID člen 5, 5/2, 5/3, 14.
|
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - opravljanje poklica - mirovanje
|
Predpisana obveznost dejanskega opravljanja poklicnih nalog in osebne prisotnosti pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 5. člena ZAID) je cilj, za katerega si je zakonodajalec prizadeval. Z njim je želel uresničiti načelo odgovornosti. V zvezi z načelom neodvisnosti pa lahko pooblaščeni inženirji opravljajo svoje naloge (le) trajno in stalno, na enega ali več določenih načinov (tretji odstavek 5. člena ZAID).<br/><br/>Tako se je naslovno sodišče soočilo s pojmom stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog (tretji odstavek 5. člena ZAID). Pri tem je vzelo v obzir, da morajo biti te naloge dejansko opravljene in da mora biti pooblaščen inženir pri njih osebno prisoten (drugi odstavek 5. člena ZAID). Slednje brez dvoma terja svoj čas. S tega vidika se sodišče strinja s toženo stranko, da opravljanje nalog po dve uri na teden ne kaže na stalno in trajno opravljanje nalog z osebno prisotnostjo v smislu načela odgovornosti. Povedano drugače, dve uri na teden ne zagotavljata kakovostnega izvajanja geodetske dejavnosti brez prekinitev v daljšem obdobju (pogoj stalnosti in trajnosti), kar je namen te zakonske ureditve. Ne gre prezreti, da je obseg poklicnih nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije velik; od nalog evidentiranja nepremičnin, geodetske izmere in nalog po predpisih o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetskih meritev povezanih s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbe objektov, izdelave geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelave deformacijskih analiz, vse do transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranja, obdelave, analize in interpretacije prostorskih podatkov (tretji odstavek 4. člena ZAID).
|
330
|
UPRS Sodba I U 304/2020-38
|
25.10.2022
|
UP00063260
|
ZUreP-2 člen 192, 193, 193/1, 193/1-1, 194, 194/5.
|
razlastitev - neustavnost odloka - exceptio illegalis - kategorizirana javna pot - gospodarska javna infrastruktura - javni interes
|
Organ ni imel podlage za zaključek, da je javna korist za prevzem nepremičnine v lasti tožnice parc. št. ... k. o. Brezovica z zgrajeno cesto izkazana. Organ svoj zaključek opira na ugotovitev, ki sicer ni sporna, da je predmetna cesta evidentirana v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vendar pa se sodišče s tožnico strinja, da navedeni cesti statusa gospodarske javne infrastrukture ni mogoče pripisati. Predmetni cesti se namreč status gospodarske javne infrastrukture pripisuje glede na njeno opredelitev kot kategorizirane javne poti. Vendar pa sodišče sodi, enako kot tožnica, da je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica v delu, kolikor kategorizira predmetno pot v njenem poteku po zemljišču v lasti tožnice, neustaven. Ustavno sodišče je v številnih odločbah, v katerih je presojalo skladnost občinskih odlokov o kategorizaciji cest, ki so potekale po zemljiščih v zasebni lasti, presodilo, da so ti odloki v tem delu neustavni.
|
331
|
UPRS Sklep I U 889/2022-18
|
25.10.2022
|
UP00069973
|
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 200, 200/1.
|
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - učinek sklepa - zaznamba - procesni sklep - ni upravni akt - zavrženje tožbe
|
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.<br/><br/>Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.
|
332
|
UPRS Sodba I U 928/2021-13
|
24.10.2022
|
UP00063217
|
ZUreP-2 člen 217, 222, 222/1.
|
ukrep občinskega inšpektorja - izvršljivost odločbe - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - neizvršljivost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
|
Ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, je v izvršilnem postopku kljub temu treba vsebinsko presojati, saj je nezmožnost izvršitve razlog tudi za ničnost odločbe (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). V neskladju z načelom pravne države bi bilo prisiljevati zavezance k izvršitvi obveznosti, ki je objektivno gledano ne bi bilo mogoče izvršiti.
|
333
|
UPRS Sodba I U 708/2020-15
|
21.10.2022
|
UP00062066
|
GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 4, 4/1, 5, 82, 82/1.
|
gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalen objekt - pravica do spoštovanja doma - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja
|
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama.<br/><br/>Inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
|
334
|
UPRS Sodba II U 119/2020-10
|
19.10.2022
|
UP00062404
|
ZGO-1 člen 154. ZUP člen 214.
|
inšpekcijski ukrep - gradbeni inšpektor - nevarna gradnja - sorazmernost ukrepa - obrazložitev odločbe
|
Iz 154. člena ZGO-1 izhaja, da so ukrepi, ki jih je mogoče izreči - izvedba nujnih vzdrževalnih del, obnova objekta ali njegova odstranitev, in sicer na celotnem objektu ali na delu objekta - določeni alternativno. Zato je treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt.<br/><br/>Tako skopa in splošna utemeljitev prvostopenjskega upravnega organa ne zadošča za preizkus po zakonu predvidenega ukrepa odstranitve. Prvostopenjski organ ni obrazložil, ali je izrečeni ukrep odstranitve objekta najprimernejši ukrep za dosego zasledovanega cilja in zakaj zasledovanega cilja ni mogoče doseči z drugimi, milejšimi ukrepi, navedenimi v 154. členu ZGO-1.
|
335
|
UPRS Sklep I U 1782/2021-19
|
19.10.2022
|
UP00064754
|
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
|
gradbeno dovoljenje - upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravni interes - odpravljena odločba - zavrženje tožbe
|
Ker je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu odpravljena, za tožnika nima več nikakršnih pravnih posledic, torej tudi ne posega v njegovo pravno korist.
|
336
|
UPRS Sodba I U 992/2020-85
|
19.10.2022
|
UP00063586
|
ZCes-1 člen 12. ZUreP-2 člen 192.
|
razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes - javna cesta - preizkus izpodbijane odločbe
|
Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja nedvoumno, v kakšnih dimenzijah naj bi bili projektirani posamezni elementi predmetne ceste, kolikor bi bilo mogoče razumeti, da je cesta projektirana v širini 5,5 m, pločnik pa v širini 1,5 m, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšni podlagi in ob upoštevanju katerih relevantnih dejstev so bile določene navedene dimenzije, tožbenih navedb o tem, da bi bila cesta in pločnik po veljavnih predpisih lahko tudi ožja ter da posledično razlastitev (v izvedenem obsegu) ni nujna, ni mogoče preizkusiti.
|
337
|
UPRS Sodba I U 555/2021-
|
18.10.2022
|
UP00064739
|
ZGO-1 člen 148, 148/1. ZUP člen 220, 251, 251/3, 298, 298/2.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - pritožbeni postopek - vrnitev zadeve v ponovni postopek - dopolnilna odločba
|
Prvostopenjski organ je s tem, ko je v ponovnem odločanju (po odpravi 3. točke izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in vrnitvi v ponovno odločanje) odločil z izdajo dopolnilnega sklepa, kršil pravila postopka. V prvotnem sklepu je namreč odločil tudi v tej, torej 3. točki izreka (ko je v primeru neizpolnitve obveznosti še v naknadnem roku tožniku zagrozil z novo denarno kaznijo), le odločitev je bila nezakonita, posledično odpravljena in vrnjena v ponovno odločanje. Hkrati je organ z načinom odločitve, kot izhaja iz izreka (ko je spremenil 3. točko izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in jo nadomestil z novo 3. točko izreka tega istega sklepa, tj. sklepa z dne 25. 9. 2020, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa), vezal čas izpolnitve obveznosti tožnika v tej točki na prejetje sklepa z dne 25. 9. 2020, torej za nazaj - retroaktivno, kar ne bi smel.
|
338
|
UPRS Sodba II U 98/2020-25
|
18.10.2022
|
UP00074509
|
ZUreP-2 člen 217, 218.
|
komunalni prispevek - priključitev na komunalno opremo - napačna uporaba materialnega prava - javna komunalna infrastruktura - komunalna infrastruktura - ugoditev in tožbi
|
Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme (kot ji to nalaga ZUreP-2 in na njegovi podlagi izdana Uredba o programu opremljanja). Take vsebine ne vsebuje niti Odlok o komunalnem prispevku v občini Hoče - Slivnica niti Odlok o programu opremljanja.<br/><br/>Tožena stranka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev, ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje. Komunalni prispevek (ki je po svoji vsebini javna dajatev) je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca občini.
|
339
|
UPRS Sodba II U 551/2019-13
|
11.10.2022
|
UP00074320
|
GZ člen 92, 92/1, 92/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
|
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - postopek po uradni dolžnosti - pravnomočnost odločbe - ugoditev tožbi
|
Pravnomočnost je dvojna: formalna in materialna. Formalna pravnomočnost odločbe je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati v upravnem sporu oziroma v drugem postopku sodnega nadzora nad upravo, seveda tudi ne s pritožbo ali z drugim rednim pravnim sredstvom. Formalno pravnomočna je tudi tista odločba, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen, torej iz katere ne izhaja za stranko nobena pravica ali obveznost.<br/><br/>Ker 1. točka izreka (predhodne) odločbe ni postala dokončna in pravnomočna, je bila po presoji sodišča izdaja v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ki je temeljila na zmotni ugotovitvi pravnomočnosti prej navedene odločbe, najmanj preuranjena.
|
340
|
UPRS Sodba II U 411/2020-26
|
10.10.2022
|
UP00062146
|
GZ člen 35, 35/2, 43.
|
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
|
Izpolnjeni so pogoji, ki jih določa 6. točka 43. člena GZ za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je investitor izkazal pravico graditi na zemljišču. Je namreč solastnik zemljišča, glede preostelega deleža lastništva navedene parcele pa je predložil overjeno notarsko pogodbo, sklenjeno z solastnikom, ki je bila predlagana za vpis v zemljiško knjigo v korist investitorja kot kupca.
|