št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
301	UPRS Sodba I U 96/2021-64	11.5.2023	UP00070127	GZ člen 31, 31/3, 36, 36/2, 36/2-4. ZLS člen 93.	gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - občina	Tožnica nima z zakonom določene stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in to niti v primeru, kadar poda negativno mnenje. Občina, na območju katere se nahaja gradnja predvidenih objektov, (le) poda mnenje glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti (tretji odstavek 31. člena GZ), na katerega upravni organ ni vezan in mora samostojno opraviti presojo glede skladnosti gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora. Status stranke ali stranskega udeleženca lahko pridobi le pod zakonskimi pogoji v skladu s 36. členom GZ.
302	UPRS Sodba I U 1454/2021-15	10.5.2023	UP00068570	ZUreP-2 člen 217, 221. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) člen 4, 18, 18/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta - vlaganja investitorja - obračunsko območje - cestno omrežje	Določba Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto ne more omejiti dokazov, s katerimi naj bi bilo izključno mogoče dokazati vlaganja v komunalno opremo. Ne glede na to, pa sodišče sodi, da izjave ni mogoče upoštevati kot relevantno dokazilo o tožnikovih vlaganjih v komunalno opremo. Iz izjave namreč izhaja, da naj bi se dela opravljala pred letom 2000, kar se po Odloku ne upošteva. Poleg tega pa ta izjava tudi ne dokazuje, kakšen znesek naj bi prispeval tožnik, saj le posplošeno navaja, da so tožnik in ostalo krajani cesto od vasi do njihovih bivališč sanirali sami.
303	UPRS Sodba I U 58/2021-20	10.5.2023	UP00069524	ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 146, 146/1. ZUP člen 9, 9/1, 144, 144/1, 144/1-4, 214, 214/1, 214/2.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - obrazložitev odločbe	Tožeči stranki ni bila kršena pravica do izjave (22. člen URS in 9. člen ZUP). Prvenstveno se v gradbeno inšpekcijskih zadevah postopek vodi v skrajšani obliki, brez zaslišanja strank (skrajšani ugotovitveni postopek; prvi odstavek 146. člena ZGO-1 in 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP).
304	UPRS Sodba in sklep IV U 173/2020-41	9.5.2023	UP00075346	ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 8/4, 8/5.	evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravni akt - zavrženje pritožbe - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu	V upravnem postopku je tožnik nastopal kot pooblaščenec lastnikov nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, sam pa ni bil stranka postopka. Zato bi lahko imele aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan sklep navedene osebe, ki so lastniki nepremičnin, nima pa je prvi tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal kot pooblaščenec strank v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.<br/><br/>Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi drugega tožnika. Posledično obvestilo ni upravna odločba. Zato zoper obvestilo ni dopustna pritožba.
305	UPRS Sodba in sklep II U 211/2020-18	9.5.2023	UP00073652	ZUP člen 276, 276/2. ZUreP-2 člen 217, 218.	odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - komunalni prispevek - odločba - materialno pravo	Odločba temelji na očitno napačni uporabi materialnega prava, saj v postopku za izdajo upravnega akta ni uporabila pravilnega predpisa, ki bi se v konkretnih okoliščinah moral uporabiti.
306	UPRS Sodba I U 916/2021-40	9.5.2023	UP00070515	GZ člen 43, 43/1, 43/1-6.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - imetnik stvarne pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zaznamba spora	Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ, upravičen in dolžan upoštevati, na tej podlagi pa je po presoji sodišča pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini.<br/><br/>Tek postopka za ugotovitev lastninske pravice še ne dokazuje, da je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo napačen.<br/><br/>Zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi prav tako ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen.
307	UPRS Sodba I U 872/2021-24	4.5.2023	UP00070512	ZGO-1 člen 218b, 218b/4.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo	(Še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ. Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče je upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja ni izveden.
308	UPRS Sodba I U 1096/2020-14	3.5.2023	UP00070032	GZ člen 117. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.	legalizacija - objekt daljšega obstoja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista upravna zadeva	Vsebinsko odločanje o zahtevi stranke z interesom za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne predstavlja v tožbi zatrjevane procesne kršitve, da je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno. Čeprav si je stranka z interesom v obeh postopkih prizadevala za legalizacijo istega objekta, sta bila s strani stranke z interesom postavljena dva različna zahtevka na dveh različnih pravnih podlagah, ki ju je bilo treba samostojno vsebinsko presojati.<br/><br/>Ni logično in bi bilo v nasprotju z namenom 117. člena GZ, da bi zakonodajalec možnost legalizacije objektov daljšega obstoja predvidel le v primeru, ko vlagatelj ne bi že predhodno vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in si prizadeval za legalizacijo objekta na drugi pravni podlagi, npr. v rednem postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja za poseg v prostor. Če je legalizacija na podlagi 117. člena GZ možna za lastnike objektov, ki so bili predhodno popolnoma pasivni, potem je možna tudi za tiste, ki so si pred sprejetjem GZ prizadevali za pridobitev gradbenega dovoljenja na drugih pravnih podlagah. Temu nasprotno stališče bi pomenilo, da lastniki, ki so si prehodno prizadevali za legalizacijo objektov, pa pri tem niso bili uspešni, ker so bili objekti zgrajeni v nasprotju z veljavnimi prostorskimi predpisi, na podlagi 117. člena GZ ne bi mogli pridobiti dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki daje „odpustek“ lastnikom ravno v tem pogledu. Takega cilja pa zakonodajalec s sprejetjem 117. člena GZ nedvomno ni zasledoval.
309	UPRS Sodba I U 303/2021-18	26.4.2023	UP00068549	GZ člen 89, 89/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev nelegalne gradnje - sklep o dovolitvi izvršbe - možnost legalizacije objekta	Sodišče se v tej sodbi ne opredeljuje do tožbenih navedb o postopku lokacijske preveritve ter v zvezi s tem zatrjevane možnosti legalizacije, saj te okoliščine za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe niso pravno pomembne.
310	UPRS Sodba II U 325/2020-14	25.4.2023	UP00068401	ZUP člen 214.	gradbeno dovoljenje - pravica graditi - občinska javna cesta - obrazložitev odločbe	Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
311	UPRS Sodba I U 1556/2021-	19.4.2023	UP00070033	ZVKD-1 člen 29, 29/11, 28, 115. ZUP člen 140, 140/1, 214, 214/1.	kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - obrazloženost odločbe - navedba dokazov	Inšpekcijski postopek in postopek za izdajo kulturnovarstvenih pogojev sta dva samostojna upravna postopka vodena na različni pravni podlagi, tožnik pa mora v vsakem od teh postopkov dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno.
312	UPRS Sodba I U 763/2021-10	17.4.2023	UP00067959	ZGO-1 člen 2, 2/1, 152, 153, 158.	gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - neskladna gradnja	Prvostopenjski organ je (na drugačni pravni podlagi kot v prvotnem postopku) zaključil, da obravnavana gradnja predstavlja neskladno gradnjo. S tako ugotovljenimi dejstvi in naziranji ter pravnimi vidiki zadeve upravni organ tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil in ji glede tega ni dal možnosti izjave. V zvezi z navedenim je zmotno naziranje upravnih organov, ki sta (očitno) štela, da se je tožnica glede navedenih dejstev in okoliščin izjavila že v pritožbi zoper prvotno odločbo. Pravice stranke do izjave v (ponovnem) postopku namreč že po naravi stvari ni mogoče šteti za izčrpano zaradi navedb, podanih v pravnih sredstvih (zoper odločbo v prvotnem postopku).<br/><br/>V zvezi s pravico do izjave mora biti zagotovljeno tudi, da stranka ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in da ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. V položaju, ko se je tožnica v pritožbi zoper prvotno odločbo opredeljevala do ugotovitev in naziranja prvostopenjskega organa, da gre pri obravnavani gradnji za nelegalno gradnjo, organ pa je svoje ugotovitve in naziranje kasneje spremenil in štel, da gre za neskladno gradnjo, v pritožbi podana stališča tožnice nikakor niso mogla biti podana skladno z navedenimi zahtevami, pravice do izjave v okviru ponovnega postopka pa na njihovi podlagi tožnici upravna organa ne bi smela odreči.
313	UPRS Sodba I U 185/2021-81	13.4.2023	UP00070503	GZ člen 79, 79/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - zavezanec - prizidek	Prizidek je treba šteti za del stavbe.
314	UPRS Sodba I U 1360/2021-10	13.4.2023	UP00068556	Disciplinski pravilnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (2018) člen 37, 37/3.	disciplinski postopek - disciplinski ukrep - disciplinski ukrep zaps - izrek opomina - preiskava - prekluzivni rok - zastaranje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja	Toženka je torej, ko je štela, da je rok, v katerem mora biti preiskava zaključena, instrukcijski, zmotno uporabila predpis. Zato relevantnega dejanskega stanja, tj. kdaj je disciplinski tožilec prejel prijavo in kdaj je iztekel rok, v katerem lahko disciplinski tožilec še vloži disciplinsko obtožbo (tj. 6 mesecev) ni ugotavljala.
315	UPRS Sodba I U 1543/2021-17	13.4.2023	UP00067973	ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 152, 158, 158/1. GZ člen 3, 3/1.	gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja	V obravnavanem primeru ne gre za obnovo oziroma vzdrževanje objektov oziroma za rekonstrukcijo, temveč za nelegalno gradnjo - nadzidavo.<br/><br/>V primeru, ko je bila odstranjena in nadomeščena večina konstrukcijskih elementov objekta, ne gre več za rekonstrukcijo, temveč za novogradnjo.<br/><br/>Obnove kot definicije ZGO-1 ni poznal, vendar pa glede na definicijo vzdrževalnih del (kamor bi lahko sodila obnova v smislu, kot jo zatrjuje tožnik), tudi ni mogoče govoriti o vzdrževalnih delih na objektih.<br/><br/>Tožnik bi moral tudi v primeru, če bi šlo za rekonstrukcijo objektov, za ta dela pridobiti gradbeno dovoljenje.
316	UPRS Sodba II U 214/2020-15	12.4.2023	UP00067540	ZGO-1 člen 218b, 218b/5.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - izkoriščanje mineralnih snovi	Šele, če je v posameznem primeru ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji po petem odstavku 218.b člena ZGO-1, se zemljišče, namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin, lahko šteje za nezazidano stavbno zemljišče, kar pomeni, da se lahko zanj odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
317	UPRS Sodba I U 623/2021-18	12.4.2023	UP00070501	GZ člen 89, 89/1. ZUP člen 285, 285/1, 296.	ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - načelo najmilejšega ukrepa	Inšpekcijski organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi. Prvi odstavek 285. člena ZUP namreč v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe.
318	UPRS Sodba I U 212/2021-11	6.4.2023	UP00067428	ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-5, 214/1-6, 237, 237/2, 237/2-7. ZUreP-2 člen 222, 222/3.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - rok za izdajo odmerne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka	Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. To pomeni, da bi toženka morala že v upravnem postopku, in sicer vsaj na drugi stopnji, odgovoriti tudi na vse pravno pomembne strankine ugovore, postavljene v upravnem postopku, vključno v pritožbi, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave. Z odgovorom na tožbo zato ni mogoče dopolnjevat iz razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani (oziroma v tem primeru vsaj drugostopenjski akt), saj bi bila sicer tožniku odvzeta pravica do učinkovitega sodnega varstva.
319	UPRS Sodba I U 791/2020-12	6.4.2023	UP00068557	GZ člen 43, 43/3, 114.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - rekonstrukcija - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik objekta od parcelne meje - oblika	Po presoji sodišča je 43. člen GZ treba razlagati tako, da če obstoječi objekt sicer ni v skladu s prostorskim aktom, veljavnim v času posega ali v času izdaje odločbe in zato njegova legalizacija ne bi bila mogoča, je objekt mogoče legalizirati pod pogojem, da se z istočasno obravnavano zahtevo za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali prizidavo oziroma z izdanim gradbenim dovoljenjem s takim posegom objekt uskladi z zahtevami prostorskega akta, seveda pod pogojem, da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. V takem primeru je nujno, da sta zahtevi za legalizacijo in izdajo gradbenega dovoljenja obravnavani istočasno in da je o obeh izdana ena odločba. Če investitor takšne odločbe ne izvrši, je namreč njegova gradnja še vedno nelegalna in inšpekcijskemu organu omogoča izrek ustreznega inšpekcijskega ukrepa.
320	UPRS Sodba II U 352/2020-19	4.4.2023	UP00075047	GZ člen 106, 106/1. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.	nepovratna finančna spodbuda - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - rekonstrukcija objekta - ugoditev tožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka	Sodišče ne sledi toženki, da gre pri delih na stavbi, tj. da je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oz. da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, za rekonstrukcijo. Toženec ni izkazal, da bi bile zmotne strokovne ugotovitve iz mnenja, ki jih je v zvezi z izvedenimi deli predložil tožnik, zato je po mnenju sodišča preuranjeno odločil, da bi za izvedena dela tožnik potreboval gradbeno dovoljenje, ker naj bi posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe - in naj bi šlo za rekonstrukcijo po ZGO-1.